Moč

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Moč je fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa. Navadno jo označujemo z oznako P.

Pri mehanskih sistemih, v katerih je sprememba energije enaka sprejetemu ali oddanemu delu, je moč enaka kar odvodu energije W po času t:

P = \frac{dW}{dt} \; .

Pri premem gibanju je moč enaka zmnožku hitrosti prijemališča sile in komponente sile v smeri hitrosti, pri vrtenju pa je moč enaka zmnožku kotne hitrosti in navora.

Električna moč[uredi | uredi kodo]

Pri enosmernem električnem toku se moč izračuna kot zmnožek napetosti U in toka I:

P = U\,I \; .

Pri izmeničnem električnem toku je treba upoštevati, da napetost in tok nista v fazi. Moč se zato izračuna kot zmnožek efektivne napetosti Ueff, efektivnega toka Ieff in kosinusa kota faznega zamika φ med tokom in napetostjo:

P = U_\mathrm{eff}\, I_\mathrm{eff}\, \cos\phi.

Fazni kot je relativna vrednost časovne zakasnitve glede na perido sinusnega signala, pomnožena z 2\pi.

Za tako izračunano moč se uporablja tudi izraz efektivna električna moč ali tudi delovna moč. V vezjih s kapacitivnimi in induktivnimi elementi (kondenzatorji, dušilke ali kar parazitne kapacitivnosti in induktivnosti) obstaja tudi jalova moč, ki je potrebna za ustvarjanje električnih in magnetnih polj v teh elementih. Izračuna se kot

Q = U_\mathrm{eff}\, I_\mathrm{eff}\, \sin\phi.

Kadar se fazni zamik ne upošteva, je rezultat tako imenovana navidezna moč. Vse tri električne moči so povezane z zvezo S^{2}=P^{2}+Q^{2}.

Merjenje moči z vatmetrom[uredi | uredi kodo]

Moč motorjev lahko merimo s Pronyjevo zavoro. Električno moč merimo z wattmetrom, pri večfaznih sistemih si pomagamo z več watmetri, ki jih povežemo z Aaronovo vezavo in seštejemo merilne rezultate vseh watmetrov.

Z vatmetrom merimo delovno moč v vezju:

                                     P=U*I

Pri merjenju moči z vatmetrom, smo uporabili dve različni metodi in sicer, merjenje moči ko je napetostni del vatmetra vezan pred tokovni del, torej ko je voltmeter pred ampermetrom, in merjenje moči, ko je napetostni del vatmetra vezan za tokovnim delom, torej ko je voltmeter za ampermetrom.

Pri uporabi metode »Ampermeter za voltmetrom « moramo pri izračunu upoštevati še upornost tokovne tuljavice vatmetra:

                              Pw=U*I+Ia^2(Ra+Rwt)

AZV.jpg

Pri uporabi metode » Ampermeter pred voltmetrom « pa moramo pri izračunu upoštevati še upornost napetostne tuljavice vatmetra:

                              Pw=U*I+Uv^2(1/Rv+1/Rwn)

APV.jpg


Pri merilnem vezju v Multisimu smo namesto upornosti napetostne in tokovne tuljavice vatmetra vstavili upore Rwn in Rwt.

Enote za merjenje moči[uredi | uredi kodo]

Mednarodni sistem enot predpisuje za moč izpeljano enoto watt. Ob njem se za merjenje moči uporablja tudi enota konjska moč.

Za navajanje navidezne električne moči se uporablja tudi enota voltamper (VA), ki je ne smemo enačiti z wattom, ki je enota za efektivno (delovno) el. moč. Za navajanje jalove električne moči se uporablja enota var.

Seznam primerov moči v wattih je oblikovan za različne vire energij. Moči so združene v velikostnih redih.

Pod '1'[uredi | uredi kodo]

Yoctowatt (10-24 watt)[uredi | uredi kodo]

Zeptowatt (10-21 watt)[uredi | uredi kodo]

  • ~10 zW - Teh : povprečna moč radijskih signalov sonda Galileo (s planeta Jupiter) sprejeta na Zemlji s 70-metrsko anteno DSN.

Attowatt (10-18 watt)[uredi | uredi kodo]

Femtowatt (10-15 watt)[uredi | uredi kodo]

  • 2,5 fW - Teh : najmanjša razlika v moči, ki jo še uspemo razločiti z anteno FM
  • 10 fW (-110 dBm) - Teh : najmanjša razlika v moči, ki jo še uspemo razločiti z mobilnim telefonom

Picowatt (10-12 watt)[uredi | uredi kodo]

  • 1 pW - BioMed : moč človeške celice