Andradit
| Andradit | |
|---|---|
 Monokristal andradita (4,2cm) iz pokrajine Kayes Region, Mali | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. skupina – Silikati (skupina granati) |
| Kemijska formula | Ca3Fe2(SiO4)3 |
| Kristalna simetrija | Isometrična 4/m 3 2/m |
| Osnovna celica | a = 12,056 Å; Z = 8 |
| Lastnosti | |
| Barva | Rumena, zelenkasto rumena do smaragdno zelena, temno zelena, rjava, rjavkasto rdeča, rjavkasto rumena, sivkasto črna, črna, lahko sektorirana |
| Kristalni habit | Običajno dobro razvit dodekaeder, trapezoeder ali njuna kombinacija, tudi granuliran do masiven |
| Kristalni sistem | Kubični - heksaoktaeder |
| Razkolnost | Brez |
| Lom | Školjkast do neraven |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 6,5 - 7 |
| Sijaj | Diamanten do smolnat, moten |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Specifična teža | 3,859 (izračunana); 3,8 - 3,9 (izmerjena) |
| Optične lastnosti | Izotropen, tipično rahko anizotropen |
| Lomni količnik | n = 1,887 |
| Absorpcijski spekter | Demantoid: pas pri 440 nm ali popolna absorpcija pri 440 nm ali manj; možne so tudi spektralne črte pri 618, 634, 685 in 690 nm[1] |
| Sklici | [2][3][4][1] |
| Glavne vrste | |
| Demantoid | Prozoren, svetlo do temno zelen do rumeno zelen |
| Melanit | Neprozoren, črn |
| Topazolit | Prozoren do prosojen, rumen, lahko tudi tigrovo oko |
Andradit je otočni silikat iz skupine granatov s kemično formulo Ca3Fe2[SiO4]3. Običajno vsebuje tudi manjše količine aluminija, mangana in magnezija.
Andradit ima tri podvrste:
- Melanit je črn, poznan je tudi kot titanov andradit.[5]
- Demantoid je živo zelen in je eden od najredkejših in med gemologi najbolj cenjenih draguljev.
- Topazolit je rumeno zelen, včasih dovolj velik za brušenje za nakit.
Prvič je bil opisan leta 1868 v Drammenu na Norveškem.[3] Ime je dobil po brazilskem mineralogu Joséju Bonifáciju de Andradi (1763-1838).[2]
Andradit tako kot drugi granati kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu, prostorska skupina Ia3d z mrežnim parametrom a = 12,051 Å pri 100 K.[6]
Spinska struktura andradita ima pod Néelovo temperaturo (TN=11 K[7]) dve ekvivalentni antiferomagnetni podmreži.[8]
Nahajališča
[uredi | uredi kodo]
Pojavlja se v skarnih, ki so se razvili na stiku med metamorfiranimi nečistimi apnenci in serpentiniti ter v alkalnih vulkanskih kamninah. Najpogostejši spremljajoči minerali so vezuvianit, klorit, epidot, spinel, kalcit, dolomit in magnetit.[2] Njegova največja nahajališča so na Elbi (Italija) in Uralu (Ruska federacija), v Arizoni in Kaliforniji (ZDA) ter Djepropetrovski oblasti (Ukrajina).
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Gemological Institute of America (1995). GIA Gem Reference Guide. Santa Monica, California : Gemological Institute of America. ISBN 0-87311-019-6.
- 1 2 3 Handbook of Mineralogy
- 1 2 Mindat.org
- ↑ Webmineral data
- ↑ http://www.mindat.org/min-7443.html Mindat
- ↑ Thomas Armbruster in Charles A. Geiger (1993): Andradite crystal chemistry, dynamic X-site disorder and structural strain in silicate garnets. European Journal of Mineralogy, 5, 1, str. 59-71.
- ↑ Enver Murad (1984): Magnetic ordering in andradite. American Mineralogist 69, 7-8, str. 722-724.
- ↑ Danylo Zherebetskyy (2010). Quantum mechanical first principles calculations of the electronic and magnetic structure of Fe-bearing rock-forming silicates, PhD Thesis, Universal Publishers, Boca Raton, Florida, ZDA, str. 136. ISBN 1599423162.