Pojdi na vsebino

Andradit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Andradit
Monokristal andradita (4,2cm) iz pokrajine Kayes Region, Mali
Splošno
KategorijaVIII. skupina – Silikati (skupina granati)
Kemijska formulaCa3Fe2(SiO4)3
Kristalna simetrijaIsometrična 4/m 3 2/m
Osnovna celicaa = 12,056 Å; Z = 8
Lastnosti
BarvaRumena, zelenkasto rumena do smaragdno zelena, temno zelena, rjava, rjavkasto rdeča, rjavkasto rumena, sivkasto črna, črna, lahko sektorirana
Kristalni habitObičajno dobro razvit dodekaeder, trapezoeder ali njuna kombinacija, tudi granuliran do masiven
Kristalni sistemKubični - heksaoktaeder
RazkolnostBrez
LomŠkoljkast do neraven
ŽilavostKrhek
Trdota6,5 - 7
SijajDiamanten do smolnat, moten
Barva črteBela
ProzornostProzoren do prosojen
Specifična teža3,859 (izračunana); 3,8 - 3,9 (izmerjena)
Optične lastnostiIzotropen, tipično rahko anizotropen
Lomni količnikn = 1,887
Absorpcijski spekterDemantoid: pas pri 440 nm ali popolna absorpcija pri 440 nm ali manj; možne so tudi spektralne črte pri 618, 634, 685 in 690 nm[1]
Sklici[2][3][4][1]
Glavne vrste
DemantoidProzoren, svetlo do temno zelen do rumeno zelen
MelanitNeprozoren, črn
TopazolitProzoren do prosojen, rumen, lahko tudi tigrovo oko

Andradit je otočni silikat iz skupine granatov s kemično formulo Ca3Fe2[SiO4]3. Običajno vsebuje tudi manjše količine aluminija, mangana in magnezija.

Andradit ima tri podvrste:

  • Melanit je črn, poznan je tudi kot titanov andradit.[5]
  • Demantoid je živo zelen in je eden od najredkejših in med gemologi najbolj cenjenih draguljev.
  • Topazolit je rumeno zelen, včasih dovolj velik za brušenje za nakit.

Prvič je bil opisan leta 1868 v Drammenu na Norveškem.[3] Ime je dobil po brazilskem mineralogu Joséju Bonifáciju de Andradi (1763-1838).[2]

Andradit tako kot drugi granati kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu, prostorska skupina Ia3d z mrežnim parametrom a = 12,051 Å pri 100 K.[6]

Spinska struktura andradita ima pod Néelovo temperaturo (TN=11 K[7]) dve ekvivalentni antiferomagnetni podmreži.[8]

Nahajališča

[uredi | uredi kodo]
Melanit

Pojavlja se v skarnih, ki so se razvili na stiku med metamorfiranimi nečistimi apnenci in serpentiniti ter v alkalnih vulkanskih kamninah. Najpogostejši spremljajoči minerali so vezuvianit, klorit, epidot, spinel, kalcit, dolomit in magnetit.[2] Njegova največja nahajališča so na Elbi (Italija) in Uralu (Ruska federacija), v Arizoni in Kaliforniji (ZDA) ter Djepropetrovski oblasti (Ukrajina).

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Gemological Institute of America (1995). GIA Gem Reference Guide. Santa Monica, California : Gemological Institute of America. ISBN 0-87311-019-6.
  2. 2,0 2,1 2,2 Handbook of Mineralogy
  3. 3,0 3,1 Mindat.org
  4. Webmineral data
  5. http://www.mindat.org/min-7443.html Mindat
  6. Thomas Armbruster in Charles A. Geiger (1993): Andradite crystal chemistry, dynamic X-site disorder and structural strain in silicate garnets. European Journal of Mineralogy, 5, 1, str. 59-71.
  7. Enver Murad (1984): Magnetic ordering in andradite. American Mineralogist 69, 7-8, str. 722-724.
  8. Danylo Zherebetskyy (2010). Quantum mechanical first principles calculations of the electronic and magnetic structure of Fe-bearing rock-forming silicates, PhD Thesis, Universal Publishers, Boca Raton, Florida, ZDA, str. 136. ISBN 1599423162.