Kirit
| Kirit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | IV. razred - Oksidi in hidroksidi |
| Kemijska formula | Pb3+x(H2O)2[(UO2)4+x(OH)3-x]2, x~0.5 |
| Strunzova klasifikacija | 04.GB.55 |
| Klasifikacija DANA | 05.09.03.01 |
| Kristalna simetrija | Ortorombska bipiramida (2/m 2/m 2/m), prostorska skupina P nam |
| Osnovna celica | a = 12,58 Å, b = 13,03 Å, c = 8,4 Å, Z = 2; V = 1376,91 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 3006,49 g/mol |
| Barva | Rumena, rdečkasto oranžna, rjavkasto rumena |
| Kristalni habit | Igličast, vlaknat, masiven, skorjast |
| Kristalni sistem | Ortorombski |
| Razkolnost | Dobra po {100} in {110} |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 4,5 |
| Sijaj | Diamanten |
| Barva črte | Oranžna |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Gostota | 7,19 g/cm3, iztačunana: 7,25 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 2,06, nβ = 2,11, nγ = 2,15 |
| Dvolomnost | δ = 0,0900 |
| Pleohroizem | Viden |
| Kot 2V | Izračunan: 80º, izmerjen: 70º |
| Disperzija | Močna, r < v |
| Ultravijolična fluorescenca | Da |
| Radioaktivnost | Močno radioaktiven, 113,374 kBq/g |
| Sklici | [1][2] |
| Glavne vrste | |
| Soroden mineral | Torirjev kirit |
Kirit je redek svinčev in uranov mineral s kemijsko formulo
Pb3+x(H2O)2[(UO2)4+x(OH)3-x]2, x~0,5. Kirit je sekundarni mineral, ki nastane s preperavanjem uraninita. Odkrili so ga leta 1921 in ga imenovali po francoskemu fiziku Pierru Curieju (1859-1906), ki je poznan po raziskavah radioaktivnosti.[3]
V Sloveniji se kot eden od mineralov v gumitu pojavlja na Polhovcu ter Valterskem in Žirovskem vrhu.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://www.mindat.org/min-1197.html Mindat with location data
- ↑ http://webmineral.com/data/Curite.shtml Webmineral data
- ↑ American Mineralogist (1922): 7: 128.
- ↑ Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.