Bemit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bemit
Splošno
Kategorija IV. razred - Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula γ-AlO(OH)
Strunzova klasifikacija 04.FE.15
Klasifikacija DANA 06.01.02.01
Kristalna simetrija Ortorombska bipiramida
2/m 2/m 2/m,
prostorska skupina Amam
Osnovna celica a = 3,693 Å, b = 12,221 Å,
c = 2,865 Å, V = 129,75 Å3, Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa 59,99 g/mol
Barva Bela, bledo sivkasto rjava, rumenkasta ali rdečkasta, v tankih rezinah brezbarven
Kristalni habit Masiven, zaobljena okrogla zrna s premerom > 3 mm
Kristalni sistem Ortorombski kristalni sisitem
Razkolnost Zelo dobra po {010}, dobra po {100} in slaba po {001}
Lom Krhek, podoben prelomu nekovin
Žilavost Krhek
Trdota 3,5
Sijaj Steklast, na {010} bisern
Barva črte Bela
Prozornost Prosojen
Gostota 3 – 3,07 g/cm3, povprečna: 3,03 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (+)
Lomni količnik nα = 1,644 – 1,648,
nβ = 1,654 – 1,657,
nγ = 1,661 – 1,668
Dvolomnost δ = 0,017 – 0,020
Pleohroizem Brezbarven
Kot 2V Izmerjen: 74° - 88°, izračunan: 80°
Disperzija Šibka
Sklici [1][2][3]
Glavne vrste
Sinonimi boksit (aluminijeva ruda),
kliahit (koloidni Al(OH)3),
psevdobemit (koloidni Al(OH)3)

Bemit je aluminijev oksid hidroksid s kemijsko formulo (γ-AlO(OH)). Bemit je dimorf minerala diaspora in sestavina aluminijeve rude boksita. Kristalizita v ortorombskem kristalnem sistemu in ima izrazito masiven habit. Njegova barva je lahko rumena, zelena rjava ali rdeča in je odvisna od vsebnosti nečistoč. V tankih rezinah je brezbarven. Ima steklast do bisern sijaj, Mohsovo trdoto 3 – 3,5 in specifično težo 3,00 – 3,07.

Pojavlja se v tropskih lateritih in boksitih, ki so se razvili na alumosilikatni podlagi. Pojavlja se tudi kot hidrotermalni razpadni produkt korunda in nefelina. V boksitih ga spremljajo kaolinit, gibsit in diaspor, v nefelinskih pegmatitih pa nefelin, gibsit, diaspor, natrolit in analcim.[3]

Bemit je bil prvič opisan leta 1927 na rudišču boksita Mas Rouge, Les Baux-de-Provence, Francija. Imenovali so ga po kemiku Johannu Böhmu (1895-1952).[1][2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "Boehmite". Webmineral data. Pridobljeno dne 10. julija 2010. 
  2. 2,0 2,1 "Boehmite". Mindat with location data. Pridobljeno dne 10. julija 2010. 
  3. 3,0 3,1 Mineral Data Pub. Handbook of Mineralogy

Glej tudi[uredi | uredi kodo]