Spesartin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Spesartin
Spesartin iz Kitajske
Splošno
Kategorija VIII. razred - Silikati, skupina granatov
Kemijska formula Mn(II)3Al2(SiO4)3[1][2]
Lastnosti
Molekulska masa 495,03 g/mol[1]
Barva Rumena do rdeča[1][2][3]
Kristalni habit Masiven do kristaliničen
Kristalni sistem Kubični - heksaoktaeder[1][2][3]
Lom Podškoljkast[1][2]
Žilavost Krhek[4]
Trdota 6,5 - 7,5[1][2]
Sijaj Steklast[1][2]
Barva črte Bela[1][2]
Prozornost Prozoren do prosojen[1][2]
Specifična teža 4,15 (+0,05, -0,03)[3]
Gostota 4,12 - 4,32 g/cm3[2]
Sijaj površine Steklast do poddamanten[3]
Optične lastnosti Izotropen,[1][2] pogosto anomalno dvolomen[3]
Lomni količnik 1,810 (+0,004, - 0,020)
Dvolomnost Brez
Pleohroizem Brez
Disperzija Šibka, n = 1,8[1][4]
Ultravijolična fluorescenca Inerten[1][3]
Absorpcijski spekter Pasovi pri 410, 420, 430, 460, 480 in 520 nm; možni šibki pasovi pri 504 ali 573 nm[3]
Sklici [1][2][4]

Spesartin,[1][2] včasih tudi spesartit, je manganov aluminijev silikat iz skupine granatov s kemično formulo Mn3Al2[SiO4]3.[1][2][3][4] Ime je dobil po kraju Spessart na Bavarskem (Nemčija), ki je tipično nahajališče tega minerala.[1][2] Najpogosteje se pojavlja v pegmatitnem granitu[1][2][4] in sorodnih kamninah in določenih nizko metamorfiranih filitih. Glavna nahajališča spesartina, primernega za izdelavo nakita, so v Šri Lanki in Braziliji. Druga nahajališča so v Avstraliji, Mjanmarju, Indiji, Afganistanu, Izraelu, Madagaskarju, Tanzaniji (od leta 2007) in ZDA.[3]

Spesartin oranžno-rumene barve z Madagaskarja se imenuje mandarinski granat. Vijolično rdeči spesartini se pojavljajo v riolitih v Koloradu in Maine v ZDA. Spesartin tvori serijo trdnih raztopin z almandinom.[2][4]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 1,16 Webmineral Spessartine page
  2. 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 Mindat Spessartine page
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 3,8 Gemological Institute of America (1995). GIA Gem Reference Guide. Santa Monica, California : Gemological Institute of America. ISBN 0-87311-019-6. 
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 Handbook of Mineralogy Spessartine page