Melanterit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Melanterit
Splošno
KategorijaVI. razred - Sulfati
Kemijska formulaFeSO4 • 7H2O
Strunzova klasifikacija07.CB.35
Klasifikacija DANA29.06.10.01
Kristalna simetrijaMonoklinska prizmatična 2/m,
prostorska skupina P21/c
Osnovna celicaa = 14,077 Å, b = 6,509 Å, c = 11,054 Å; β = 105,6°; Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa278,02 g/mol
BarvaZelena, bledo zelena, zelenkasto modra, modrikasto zelena, brezbarvna
Kristalni habitInkrustacije in kapilarni cvetovi, redko tudi psevdo oktaedrski prizmatični ali ploščati kristali
Kristalni sistemMonoklinski
RazkolnostPopolna na {001}, razločna na {110}
LomŠkoljkast
Trdota2
SijajSteklast
Barva črteBela
ProzornostPolprozoren do prosojen
Gostota1,89 - 1,90 g/cm3, povprečna: 1,89 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (+)
Lomni količniknα = 1,470 - 1,471,
nβ = 1,477 - 1,480,
nγ = 1.486
Dvolomnostδ = 0,015 - 0,016
PleohroizemNe
Kot 2VIzračunan: 80º, izmerjen: 86º
DisperzijaNe
TopnostTopen v vodi
Sklici[1][2][3]
Glavne vrste
Druga imenaBakrena voda, čevljarsko črnilo, zeleni galicijski kamen, železova galica, zelena galica[4]

Melanterit je mineralna oblika hidratiziranega železovega(II) sulfata s kemijsko formulo FeSO4 • 7H2O. Mineral je železov analog bakrovega sulfata halkantita. O odcepitvijo dveh molekul vode se pretvori v siderotil. Melanterit je sekundarni mineral, ki nastaja z oksidacijo primarnih sulfidnih mineralov, na primer pirita in markazita, v okoljih, ki so blizu Zemljine površine. Pogosto se pojavlja kot inkrustacija v opuščenih rudniških rovih. Pojavlja se tudi v rudnikih premoga in lignita, ki so izpostavljeni vlažnemu zraku,[1] redko tudi kot sublimat v okolici vulkanskih fumarol.[3] Spremljajoči minerali so pizanit, halkantit, epsomit, pikeringit, halotrihit in drugi sulfatni minerali.[3]

Mineral je bil prvič opisan leta 1850.[3]

V Sloveniji so melanterit našli v Litiji, na pobočju Kope nad dolino Kamniške Bistrice, v Šentjanžu, Radečah, Trbovljah, Zagorju in Veliki Ligojni pri Vrhniki.[4]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 http://www.mindat.org/min-2633.html Mindat
  2. http://webmineral.com/data/Melanterite.shtml Webmineral data
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/melanterite.pdf Handbook of Mineralogy
  4. 4,0 4,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.