Siderotil
| Siderotil | |
|---|---|
| Splošno | |
| Kategorija | VI. razred - Sulfati, halkantitska skupina |
| Kemijska formula | Fe2+SO4 • 5(H2O) |
| Strunzova klasifikacija | 07.CB.20 |
| Klasifikacija DANA | 29.06.07.02 |
| Kristalna simetrija | Triklinska 1, prostorska skupina P1 |
| Osnovna celica | a = 6,26 Å, b = 10,63 Å, c = 6,06 Å; α = 97,25°, β = 109,67°, γ = 75°; Z = 2 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 241,99 g/mol |
| Barva | Bledo zelena, rumenkasta, bela |
| Kristalni habit | Vlaknat ali prašnat, redko tudi igličasti kristali |
| Kristalni sistem | Triklinski |
| Trdota | 2,5 |
| Sijaj | Steklast do svilnat |
| Prozornost | Prozoren do proosojen |
| Gostota | 2,1 - 2,2 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,513 - 1,515, nβ = 1,525 - 1,526, nγ = 1,534 - 1,536 |
| Dvolomnost | δ = 0,021 |
| Kot 2V | Izmerjen: 50°, izračunan: 80° - 86° |
| Disperzija | Močna |
| Topnost | Topen v vodi |
| Sklici | [1][2][3] |
Siderotil je železov sulfatni mineral s kemijsko formulo FeSO4 • 5(H2O) (železov sulfat pentahidrat), ki nastaja z dehidracijo melanterita.[1] Železo je pogosto zamenjano z bakrom. Mineral je običano vlaknat ali prašnat, včasih tudi igličast.[2]
Siderotil je bil prvič nepopolno opisan leta 1891 po odkritju v idrijskem rudniku živega srebra in morda ni bil siderotil.[2] Njegovo ime je sestavljeno iz grških besed σίδηρος [sideros] – železo in τίλος [tilos] – vlakno, ki se nanašata na njegovo kemijsko sestavo in vlaknato strukturo.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Mindat.org http://www.mindat.org/min-3643.html
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Handbook of Mineralogy http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/siderotil.pdf
- ↑ Webmineral data