Pojdi na vsebino

Slovenska vojska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Slovenska vojska

Ustanovitev 1994 (kot Slovenska vojska)
Veje/rodovi sil enovejne oborožene sile
Sedež Ljubljana
Vodstvo
Vrhovni poveljnik predsednik Republike Slovenije Nataša Pirc Musar
Minister za obrambo minister za obrambo Republike Slovenije Borut Sajovic
Načelnik generalštaba generalpodpolkovnik Robert Glavaš
Pripadniki
Vojaška polnoletnost 18
Nabor ukinjen 2003
Aktivni pripadniki 6194(stalna sestava avgust 2024)
Rezervni pripadniki 994 (pogodbena rezerva avgust 2024)
Vojaški izdatki
Proračun €1.064 milijarde (2024)
Delež BDP 1,44 (2024)
Sorodni članki
Zgodovina Teritorialna obramba Republike Slovenije
Slovenska osamosvojitvena vojna
Čini Čini Slovenske vojske


Zastava Slovenske vojske

Himna Slovenske vojske:

Slovénska vôjska (kratica: SV) so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo orožje. Slovenska vojska je nastala leta 1994 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v NATO. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 6206 pripadniki stalne in 968 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu.

Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je predsednik Republike Slovenije, načelnik Generalštaba Slovenske vojske pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je generalpodpolkovnik Robert Glavaš, trenutni glavni podčastnik pa višji štabni praporščak Danijel Kovač.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Slovenska vojaška zgodovina sega v čas Karantanije prve neodvisne slovenske države. Ta je nastala okoli 7. stoletja in je trajala skoraj 300 let. V tistem času so se Karantanci borili proti Bavarcem in Avarom. Zaradi premoči Avarov so morali Karantanci okoli leta 743 za pomoč prosti Bavarce, ki so v deželi počasi začeli uveljavljati svojo nadvlado in širiti krščansko vero. To je pripeljalo do številnih uporov, ki pa niso bili uspešni in so bili krvavo zatrti. Leta 828 je Karantanija z izgubo notranje samostojnosti postala popolnoma podrejena Frankovski državi.

Vojaški prapor Vojvodine Kranjske iz leta 1621

V naslednjih stoletjih so prebivalci na današnjem območju Slovenije služili različnim vladarjem ter se borili za tuje interese. Izjema so bili turški vpadi, ki so v 14. stoletju postajali vedno bolj pogosti. Takrat so se ljudje organizirali in se pogumno upirali dosti močnejšemu sovražniku z juga. Na žalost pa ti niso morali računati na pomoč svojih tujih vladarjev, ki so dostikrat pobegnili in nemočne ljudi prepustili surovemu ubijanju. To in prekomerno izkoriščanje preprostih kmečkih ljudi je pripeljalo do kmečkih uporov, ki so v letih 1478, 1515, 1573, 1635 in 1731 pustošili po deželi. Čeprav so bili po večini krvavo zatrti, so imeli pozitivni učinek na slovensko nacionalno zavest. Napoleonove vojne in ustanovitev Ilirskih provinc je slovensko nacionalno zavest še dodatno spodbudilo. Po porazu Napoleonove armade, v kateri so se borili tudi Slovenci, je območje današnje Slovenije ponovno prešlo pod Avstrijsko cesarstvo. Drugo polovico 19. stoletja so zaznamovale številne bitke, v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi.

Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala prva svetovna vojna. V njej so bili slovenski vojaki v sestavu Avstro-Ogrske armade. Ta se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: vzhodnem, balkanskem in italijanskem. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče), je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišču se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili zgolj za tuje interese, temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armade leta 1918 se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je general Rudolf Maister in je štela okoli 12.000 vojakov. Njegovi vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati Maribor z zaledjem in vzhodno Koroško, ne pa tudi Primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta 1919 so njeni pripadniki postali sestavni del kraljeve jugoslovanske vojske.

Po aprilski vojni leta 1941 je bilo slovensko ozemlje razkosano med tri okupatorje. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do 1945 so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so po koncu druge svetovne vojne postale sestavni del jugoslovanske ljudske armade JLA (do leta 1951 samo JA)). Tako je ostalo vse do leta 1968, ko so države članice Varšavskega pakta napadle Češkoslovaško. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje dodatne oborožene sile, in tako je bila ustanovljena Teritorialna obramba (TO).

Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski. prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu 1974 začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta 1990 vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave s JLA. Maja 1991 so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli 2. junija 1991. Petindvajsetega junija 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. desetdnevna vojna, ki je trajala od 26. junija do 7. julija. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil 26. oktobra 1991.

Leta 1994 se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta 2003 ter vstop Slovenije v NATO in Evropsko unijo leta 2004. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; Albanija, Ciper, Bosna in Hercegovina, Libanon, Kosovo, Čad in Afganistan.

Struktura

[uredi | uredi kodo]

Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni.

Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju.

Deli se na naslednje rodove:

  • pehota
  • oklepne enote
  • letalstvo
  • pomorstvo
  • artilerija
  • zračna obramba
  • inženirstvo
  • jedrsko-radiološko-kemično-biološka obramba
  • zveze

Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na:

Naloge in sestava

[uredi | uredi kodo]

Naloge

[uredi | uredi kodo]

Glavne naloge slovenske vojske so:

  • izvajanje obrambe Republike Slovenije (mobilizacija, ofenzivno in defenzivno delovanje, odvračanje agresije, vzpostavljanje suverenosti na ozemlju RS, ...)
  • pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (poplave, potresi, požari...)
  • prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti (različne mirovne operacije po svetu)

Sestava

[uredi | uredi kodo]

Slovenska vojska je sestavljena iz:

  • Pripadnikov stalne sestave
  • Pripadnikov rezervne sestave
  • Prostovoljcev

Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje.

SESTAVA SV - podatki za avgust 2024 ŠTEVILO DELEŽ
Stalna sestava 6194 87,02 %
Pogodbena rezerva 994 12,98 %
Skupaj 7118 100 %

STALNA SESTAVA SV

Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe.

STALNA SESTAVA - podatki za avgust 2024 ŠTEVILO DELEŽ
Častniki 1009 16,29 %
Podčastniki 1779 28,67 %
Vojaki 2159 34,68 %
Vojaški uslužbenci 814 13,24 %
Civilne osebe 430 6,94 %
Skupaj 6194 100 %

Vojaški vikariat

[uredi | uredi kodo]

Vojaški vikariat Slovenske vojske je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na njihovo veroizpoved in politično prepričanje.

Oborožitev in oprema

[uredi | uredi kodo]

PEHOTNA IN PODPORNA OBOROŽITEV

[uredi | uredi kodo]
MODEL SLIKA IZVOR VRSTA KALIBER PODROBNOST
PIŠTOLE
Beretta 92FS
italija Polavtomatska pištola 9 × 19 mm

Parabellum

Arex REX Zero 1S
slovenija Polavtomatska pištola 9 × 19 mm

Parabellum

SIG Sauer P226
švica Polavtomatska pištola 9 × 19 mm

Parabellum

AVTOMATSKE PUŠKA
Heckler & Koch MP5
nemčija mitraljez 9 × 19 mm Parabellum
PUŠKE
Benelli M4
italija puška 12 merilnik
JURIŠNE PUŠKE
FN F2000
belgija jurišna puška 5,56×45 mm NATO
FN SCAR
belgija jurišna puška 7,62 × 51 mm NATO
Zastava M70
jugoslavija jurišna puška 7.62×39mm
MITRALJEZ
FN Najmanjši odst
belgija Lahka strojnica 5,56×45 mm NATO
FN MAG
belgija Mitraljez za splošne namene 7,62 × 51 mm NATO
M2HB
belgija Težka strojnica 12,7×99 mm NATO
OSTROSTRELNE PUŠKE
Steyr SSG 69
avstrija Ostrostrelna puška z zaklepnim delovanjem 7,62 × 51 mm NATO
Sako TRG
finska Ostrostrelna puška z zaklepnim delovanjem 7,62 × 51 mm NATO
PGM Ultima Ratio
francija Ostrostrelna puška z zaklepnim delovanjem 7,62 × 51 mm NATO
PGM Mini Hecate
francija Ostrostrelna puška z zaklepnim delovanjem .338 Lapua Magnum
PGM Hécate II
francija Ostrostrelna puška z zaklepnim delovanjem 12,7×99 mm NATO
METALCI GRANAT
Heckler & Koch GMG
nemčija Avtomatski metalec granat 40x53 mm HV
Milkor MGL
južna

afrika

Revolverski metalec granat 40×46 mm LV
GL1
belgija Metalec granat 40×46 mm LV
PROTIOKLEPNA OBOROŽITEV
Spike LR
IZRAEL Protitankovska vodena raketa 170 mm
RGW 90
NEMČIJA Breztržna puška za enkratno uporabo 90 mm
Carl Gustav M4
ŠVEDSKA Breztrzna puška za večkratno uporabo 84 mm

ARTILERIJA

[uredi | uredi kodo]
MODEL SLIKA IZVOR VRSTA KALIBER V SLUŽBI OPOMBE
Soltam M71 (M839)
IZRAEL VLEČNA

HAVBICA

155 mm 18
Soltam K6
IZRAEL TEŽKI

MINOMET

120 mm 50
M69
JUGOSLAVIJA 82 mm

MINOMET

82 mm NEZNANO
M57
JUGOSLAVIJA 60 mm

MINOMET

60 mm NEZNANO

ZRAČNA OBRAMBA

[uredi | uredi kodo]
MODEL SLIKA IZVOR VRSTA KALIBER ŠTEVILKA OPOMBE
9K38 Igla
SOVJETSKA

ZVEZA

Prenosni zračni

obrambni sistem

72 mm NEZNANO
IRIS-T SLM
NEMČIJA SAM sistem 127 mm 0/1 1 po naročilu

BOJNA VOZILA

[uredi | uredi kodo]
slika vozilo izvor vrsta različica v službi opombe
TANKI
M-84 JUGOSLAVIJA GLAVNI BOJNI

TANK

57
T-55 SOVJETSKA

ZVEZA

GLAVNI BOJNI

TANK

M-55S1 30 28 PODARJENIH UKRAJINI
OKLEPNI TRANSPORTER
Pandur I (6×6) SLOVENIJA OKLEPNI

TRANSPORTER

LKOV VALUK 85 20 PODARJENIH

UKRAJINI

PATRIA

AMV

FINSKA OKLEPNI

TRANSPORTER

SKOV

SVARUN

30+106
BOV JUGOSLAVIJA OKLEPNI TRANSPORTER BOV-3/

BOV-M

12

28

V REZERVI,

26 PODARJENIH UKRAJINI

IZVIDNIŠKA VOZILA
OTOKAR KOBRA TURČIJA OKLEPNI

TRANSPORTE

LKVO

KOBRA

10 V RAZLICICI RKBO
LAHKA VEČNAMENSKA VOZILA
OSHKOSH

JLTV

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE LAHKO BOJNO

TAKTIČNO TERENSKO VOZILO

OSHKOSH

JLTV (PERUN)

161
LKOV HMMWV ZDRUŽENE DRŽAVE

AMERIKE

VEČNAMESNKO

KOLESNO VOZILO VISOKE MOBILNOSTI

HMMWV M-1114/

HMMWV M-1511

42 20 PODARJENIH UKRAJINI;

POČASI BODO ZAMENJANI Z OSHKOSHI

MRAP
COUGAR

JERRV

ZDRUŽENE DRŽAVE

AMERIKE

PEHOTNO MOBILNOSTNO VOZILO COUGAR HE 7
  • LOGISTIKA
SLIKA VIZILO IZVOR VRSTA V

SLUŽBI

OPOMBE
HX 8x8 RMMV RHEINMETALL NEMČIJA Tovornjaki za prevoz in vodo 40
Mercedes-Benz Actros NEMČIJA Vojaški tovornjak
Iveco T-serije ITALIJA Vojaški tovornjak
MAN 15 TMILGL W A1 NEMČIJA Vojaški tovornjak
Unimog NEMČIJA Vojaški tovornjak 30
TAM 150 T11 B/BV JUGOSLAVIJA Vojaški tovornjak
TAM 110 T7 B/BV JUGOSLAVIJA Vojaški tovornjak
Toyota MMV Survivor Land Cruiser JAPONSKA Vojaško lahko terensko vozilo 91
MRZR ZDRUŽENE

DRŽAVE AMERIKE

Vojaško lahko terensko vozilo NEZNANO
OKLEPNO REŠEVALNA VOZILA
JVBT-55 ČEHOSLOVAŠKA Oklepno reševalno vozilo 7
VT-55 ČEHOSLOVAŠKA Oklepno reševalno vozilo 2
NOSILEC MOSTU
MT-55 ČEHOSLOVAŠKA Most z oklepnimi vozili 4

LETALA IN HELIKOPTERJI

[uredi | uredi kodo]
SLIKA LETALA IZVOR VRSTA RAZLIČICA V SLUŽBI OPOMBE
BOJNA LETALA
PILATUS PC-9 ŠVICA LAHKI NAPAD PC-9M HUDOURNIK 9
TRANSPORT
L-410 Turbolet ČESKA TRANSPORT 1 [1]
Alenia C-27J Spartan ITALIJA TRANSPORT 1/2 19.12.2023 je slovenska vojska prevzela svojega prvega spartana [2]19.3.2023 je vlada naročila še drugo letalo [3]
Falcon 2000 EX FRANCIJA VIP TRANSPORT 1
Pilatus PC-6 ŠVICA TRANSPORT 2 [4]
HELIKOPTERJI
BELL 412 ZDRUŽENE

DRŽAVE AMERIKE

VEČNAMENSKI 8 [5]
Eurocopter AS532 FRANCIJA TRANSPORTN 4 [6]
AgustaWestland AW139 ITALIJA VEČNAMENSKI AW139M 0/6 NAROČENIH 6

[7][8]

TRENERSKA LETALA
Velis Electro SLOVENIJA TRENER 5
Zlín Z 43 ČEŠKA TRENER Zlín Z 143 2
Zlín Z-242 ČEŠKA TRENER 8
BELL 206 ZDRUŽENE

DRŽAVE AMERIKE

TRENER 4 [9]
UAV
Bramor C4EYE SLOVENIJA IZVIDOVANJE 16
GAŠENJE POŽAROV IZ ZRAKA
Air Tractor AT-802 ZDRUŽENE

DRŽAVE AMERIKE

Dušilec ognja Air Tractor AT-802 FIRE BOSS 4 leta 2023 je bila podpisana pogodba pogodba za nakup 4 letal [10]

MORNARICA

[uredi | uredi kodo]
SLIKA LADJA IZVOR VRSTA V

SLIŽBI

OPOMBE
VEČNAMENSKA

LADJA TRIGLAV

RUSIJA PATRULJNA LADJA 1
HITRI PATRULNI

ČOLN ANKARAN

IZRAEL PATRULNA LADJA 1

NOVA OPREMA

[uredi | uredi kodo]
SLIKA OPREMA DRŽAVA VRSTA ŠTEVILO OPOMBE
Spike LR2 izrael protitankovska

vodena raketa

50 [11]
Patria AMV finska Oklepni transporter 106 [12]
Logistična vozila europska

unija

Logistična vozila neznano
CEZAR francija Samohodna havbica neznano [13]
Mistral francija Raketa zemlja-zrak

kratkega dosega

neznano [14]

Vojaški objekti

[uredi | uredi kodo]

SV in mednarodni odnosi

[uredi | uredi kodo]
Slovenski vojaki na mednarodnih vajah v tujini.
Pripadniki slovenske garde na paradi v Parizu.

Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah.

Mirovne operacija:

Operacija Organizator Kraj Čas
ALBA OVSE Albanija 1997
AFOR NATO Albanija 1998
UNTSO OZN Sirija 1998-2010
UNIFIL OZN Libanon 2005-2010
UNMIC OZN Kosovo 1999-2002
KFOR NATO Kosovo 2000-2010
UNFYC OZN Ciper 1997-2001
OHR OZN BiH 2001-2003
SFOR-LHO NATO BiH 1997-2004
SFOR-MSU NATO BiH 1999-2004
SFOR-MNB NATO BiH 2002-2004
SFOR-ROLE1 NATO BiH 2000-2004
SFOR-HQ NATO BiH 2001-2004
SFOR-NSE NATO BiH 2003-2004
Joint Enterprise NATO BiH 2005-2010
ALTHEA EUFOR BiH 2005-2010
ISAF NATO Afganistan 2004-2010
CENTCOM NATO ZDA 2004-2010
CONCORDIA EU Makedonija 2003

Mednarodne vojaške vaje:

Ime vaje Čas
Cooperative Nugget (ZDA) 1997
Cooperative Key 2002
Cunning Wassel 2002
Clever Ferret 2003
Elite 2003

Nakup opreme

[uredi | uredi kodo]

Na ministrstvu za obrambo se trenutno razpravlja o nakupu 14 oklepnikov Pandur EVO. Čakajo na odločitev nove vlade za nakup. Sicer pa je novi obrambni minister Matej Tonin glede 56 oklepnikov Boxer že preden je prišel na položaj obrambnega ministra hotel, da dokončajo nakup Boxer (armoured fighting vehicle) zato je možnost če bodo uredili problem s ceno oklepnika, da bodo namesto 14 oklepnikov Pandur EVO kupili 56 Boxerjev, kar bo pripomoglo k izgradnji dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin.

GLAVNI NAKUPI ŠTEVILO CENA DOBAVA
Joint Light Tactical Vehicle 91 33.000.000 2023-2024
GTK Boxer 8x8 45 ? 2024-2026
Alenia C-27J Spartan 1 72.000.000 2021-2026
Eurocopter AS532 Cougar 2 ? 2021-2026

Sklici

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]