Pojdi na vsebino

Paladij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Paladij, 46Pd
Paladij
IzgovarjavaIPA: [paládij]
Videzsrebrnkasto bel kovinski
Standardna atomska teža Ar, std(Pd)106,42(1)[1]
Paladij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Ni

Pd

Pt
rodijpaladijsrebro
Vrstno število (Z)46
Skupinaskupina 10
Periodaperioda 5
Blok  blok d
Razporeditev elektronov[Kr] 4d10
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 18
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1554,9 °C
Vrelišče2963 °C
Gostota (blizu s.t.)12,023 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)10,38 g/cm3
Talilna toplota16,74 kJ/mol
Izparilna toplota358 kJ/mol
Toplotna kapaciteta25,98 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.448 1.624 1.844 2.122 2.480 2.961
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0, +1, +2, +3, +4 (rahlo bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,20
Ionizacijske energije
  • 1.: 804,4 kJ/mol
  • 2.: 1870 kJ/mol
  • 3.: 3177 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 137 pm
Kovalentni polmer139±6 pm
Van der Waalsov polmer163 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte paladija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za paladij
Hitrost zvoka tanka palica3070 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek11,8 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost71,8 W/(m⋅K)
Električna upornost105,4 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevparamagnetik[2]
Youngov modul121 GPa
Strižni modul44 GPa
Stisljivostni modul180 GPa
Poissonovo razmerje0,39
Mohsova trdota4,75
Trdota po Vickersu400–600 MPa
Trdota po Brinellu320–610 MPa
Številka CAS7440-05-3
Zgodovina
Poimenovanjepo asteroidu Palas - ime izvira od grške boginje Atene Palas
Odkritje in prva izolacijaWilliam Hyde Wollaston (1803)
Najpomembnejši izotopi paladija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
100Pd sint. 3,63 dni ε 100Rh
γ
102Pd 1,02% stabilen
103Pd sint. 16,991 d ε 103Rh
104Pd 11,14% stabilen
105Pd 22,33% stabilen
106Pd 27,33% stabilen
107Pd sled 6,5×106 let β 107Ag
108Pd 26,46% stabilen
110Pd 11,72% stabilen
Kategorija Kategorija: Paladij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46. Ta redka srebrnkasto-bela prehodna kovina iz platinaste skupine je kemijsko podobna platini in jo pridobijo iz nekaterih bakrovih in nikljevih rud. Uporabljajo ga kot industrijski katalizator in za izdelavo nakita. Vsrka lahko do 900 - krat večjo prostornino vodika od svoje, zaradi česar bi lahko bil primeren za rezervoarje zanj.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.