Pojdi na vsebino

Mendelevij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mendelevij, 101Md
Mendelevij
IzgovarjavaIPA: [mendelévij]
Masno število[258]
Mendelevij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Tm

Md

(Upp)
fermijmendelevijnobelij
Vrstno število (Z)101
Skupinan/a
Periodaperioda 7
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Rn] 5f13 7s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 31, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina (predvideno)
Tališče827 °C (predvideno)
Gostota (blizu s.t.)10,3(7) g/cm3 (predvideno)[1]
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja+2, +3
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,3
Ionizacijske energije
  • 1.: 636 kJ/mol
  • [2]
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviumetno
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za mendelevij

(predvideno)[1]
Številka CAS7440-11-1
Zgodovina
Poimenovanjepo Dmitri Mendeleev
OdkritjeLawrence Berkeley National Laboratory (1955)
Najpomembnejši izotopi medelevija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
256Md sint. 1,17 h ε 256Fm
257Md sint. 5,52 h ε 257Fm
α 253Es
SF
258Md sint. 51,5 d α 254Es
ε 258Fm
β 258No
259Md sint. 1,60 h SF
α 255Es
260Md sint. 31,8 d SF
α 256Es
ε 260Fm
β 260No
Kategorija Kategorija: Mendelevij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101. Ta kovinski radioaktivni transuranski element iz skupine aktionidov sintetizirajo z obstreljevanjem ajnštajnija z delci alfa. Ime je dobil po Dimitriju Ivanoviču Mendelejevem.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Mendelevij so zgodaj leta 1955 kot prvi sintetizirali Albert Ghiorso (vodja skupine), Glenn Theodore Seaborg, Bernard Harvey, in Greg Choppin. Skupina je izdelala Md-256 (razpolovni čas 76 minut), ko so obstreljevali ajnštajnij-253 z delci alfa (jedrom helija) v 60-palčnem ciklotronu ustanove Berkeley Radiation Laboratory (vsak atom Md-256 so sintetizirali posamično). Element 101 je bil deveti transuranski element, ki so ga sintetizirali.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Fournier, Jean-Marc (1976). »Bonding and the electronic structure of the actinide metals«. Journal of Physics and Chemistry of Solids. 37 (2): 235–244. Bibcode:1976JPCS...37..235F. doi:10.1016/0022-3697(76)90167-0.
  2. https://pubs.acs.org/doi/10.1021/jacs.8b09068

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]