Cekinov grad: Razlika med redakcijama
m je prestavil(-a) Cekinov grad, Ljubljana na Cekinov grad |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:CekinovGrad-Ljubljana.JPG|thumb|right|250px|Cekinov grad]] |
[[Slika:CekinovGrad-Ljubljana.JPG|thumb|right|250px|Cekinov grad]] |
||
'''Cekinov grad''' je [[baročna arhitektura|poznobaročni]] [[grad]] |
'''Cekinov grad''' je [[baročna arhitektura|poznobaročni]] [[grad]] na [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovški cesti 23]] v sklopu [[Park Tivoli, Ljubljana|parka Tivolija]] ([[Ljubljana]]). Trenutno je v gradu [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]]. |
||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
Redakcija: 10:25, 11. oktober 2012
Cekinov grad je poznobaročni grad na Celovški cesti 23 v sklopu parka Tivolija (Ljubljana). Trenutno je v gradu Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Zgodovina
Na mestu sedanjega gradu je bil v 17. stoletju sezidan zidani dvor. Lastniki slednjega so bili bogati meščani: Sigmund Staer (do 1739), Luka Ravnikar (do 1742) in Jurij Marn (do 1752).[1]
V prvi polovici 18. stoletja je lokacijo odkupil Leopold Karl Lamberg, ki je tu leta 1752 dal postaviti baročni grad po načrtih Johanna Georga Schmidta; grad je bil dokončan leta 1755.[2] Lamberg je okoli dvorca vzpostavil zemljiško gospostvo Leopoldsruhe, ki je obsegalo 3 in 1/3 hube na Jami, na Ižanskem, posestvo Bokalc ter osem kajž v Spodnji Šiški.[3] Po njegovi smrti in smrti njegovega sina je grad podedovala Ivana Lamberg, žena Leopoldovega sina, ki se je pozneje ponovno poročila s madžarskim konjeniškim častnikom in jahalnim mojstrem Lovrom Szőgenyem. Ljubljančani so njegov priimek poslovenili in od takrat je grad znan kot Cekinov grad.[4] Slednji je tudi povečal posestvo z vključitvijo posestva Bokalc in dvorca Schönau.[3]
Pozneje je grad, ki je bil vedno bivalni objekt, zamenjal več lastnikov: Pagliaruzzijevi (pri njih je stanoval France Prešeren)[2] in zadnji ob koncu druge svetovne vojne je bila družina Petra Kozlerja, avtorja Zemljevida Slovenske dežele in pokrajin. Po vojni so grad nacionalizirali in od leta 1955 je namenjen muzejski dejavnosti.[5]
V letih 1990-92 je bil grad obnovljen ter istočasno zgrajen še komunikacijski stolp, ki povezuje spodnje prostore z mansardo, kjer se nahajajo pisarne muzejskih kuratorjev. Za obnovo je avtor projekta Jurij Kobe leta 1992 prejel Plečnikovo nagrado.[6]
Leta 2002 je bil grad razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.[2]
Trenutno je Cekinov grad še vedno predmet denacionalizacije.[7]
Viri in opombe
- ↑ Branko C. Šuštar: Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914 (Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1996), 15.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Uradni-list.si - Odlok o razglasitvi Cekinovega gradu v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena
- ↑ 3,0 3,1 Branko C. Šuštar: Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914 (Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1996), 16.
- ↑ Burger.si - Cekinov grad
- ↑ Muzej-NZ.si - Cekinov grad
- ↑ Dedi.si - Cekinov grad
- ↑ Delo.si - Na denacionalizacijo čakajo še Križanke, Cekinov grad, Sv. Urh, Baragovo semenišče...