Maribor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Maribor

nemško Marburg
Stari del Maribora Lent z Dravo
Stari del Maribora Lent z Dravo
46°33′16.99″N 15°38′48.01″E / 46.5547194°N 15.6466694°E / 46.5547194; 15.6466694Koordinati: 46°33′16.99″N 15°38′48.01″E / 46.5547194°N 15.6466694°E / 46.5547194; 15.6466694
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPodravska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaMaribor
Nadm. višina
2.747 m m
Prebivalstvo
 • Skupno106,308 (mesto) 119,071 (občina, 2.008)
DemonimMariborčan
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
2000 Maribor
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si, OSM
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Maribor s Pohorja

Maribor (O tem zvoku izgovorjava ) je drugo največje mesto v Sloveniji in središče Mestne občine Maribor. Je univerzitetno in metropolitsko mesto ter gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, trgovsko in turistično središče severovzhodne Slovenije.

V mestu je vrsta institucij nacionalnega pomena. Tukaj imajo sedež Univerza v Mariboru, Inštitut informacijskih znanostiIZUM, Nova KBM, Zavarovalnica Maribor, SNG Maribor, Univerzitetni klinični center Maribor in Mariborska nadškofija. Prav tako imajo v mestu sedež nacionale institucije, kot so Pošta Slovenije, Slovenski podjetniški sklad, Javna agencija Republike Slovenije za energijo in Agencija za železniški promet.

Maribor je središče slovenske Štajerske in sedež Podravske regije ter vzhodne kohezijske regije. Leži na 273 m nadmorske višine[1], 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Maribor ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki Dravi, med Pohorjem, Kozjakom in Slovenskimi goricami, med Dravsko dolino in Dravskim poljem.

Ime mesta

Priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 750-letnici prve omembe mesta

Območje današnjega Maribora je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije frankovske države. Da bi nadzorovali vhod v Dravsko dolino pred madžarskimi vpadi so na današnji Piramidi postavili trdnjavo, grad, ki se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot castrum Marchburch. Ime izvira iz pojma grad v marki, oziroma v nemščini Burg in der Mark ali Markpurg, Markburg in kasneje Marburg.

Leta 1209 je Maribor v listini vojvode Leopolda VI. Babenberžana omenjen kot trg forum Marchpurch. V listini z dne 4. decembra 1254 se Maribor prvič omenja kot mesto civitatem Marpurg. Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburg, ki so ga Slovenci popačili v Marprok.

Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom Marburg, ki leži v Hessnu ob reki Lani (Marburg an der Lahn), so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot Marburg an der Drau (nemško, Marburg na Dravi).

Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo Stanka Vraza in sicer v pismu Ljudevitu Gaju 10. novembra 1836. Vraz si je ime preprosto priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede Mar, nemški burg pa spremenil v slovenski bor. Sprva je sicer uporabljal obliko Marbor, kasneje pa dosledno le Maribor. Po letu 1838 so pričeli ime Maribor uporabljati tudi Vrazovi prijatelji. Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec Lovro Toman, politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem Mar i bor ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo Mar i bor - mar mi je i(in) bor-im se za to mesto.

Zgodovina

Maribor je bil do druge svetovne vojne najhitreje razvijajoče se mesto v državi. Prevladovali so industrijski obrati v Melju, kjer še danes stoji veliko pomembnih industrijskih obratov. A med drugo svetovno vojno, ko ga je zavzel okupator, so ga zavezniški bombniki bombardirali, da je postal najbolj uničeno mesto v Jugoslaviji, saj je bilo porušenih kar 47% vseh stavb. Nastalo škodo so uspeli popraviti šele leta 1950.

Grb in zastava

Grbu je osnova mestni pečatnik iz 14. stoletja, kjer so združeni srednjeveški heraldični simboli: obzidje, odprta mestna vrata in golob nad njimi.

Grb ima obliko ščita s poljem rdeče barve. Na rdečem polju je vhodni stolp z odprtimi vrati in dvignjeno mrežo, ki se dotika spodnje strani ščita. V stolpu nad vrati sta dve strelni lini. Na vsaki strani vhodnega stolpa je štirioglat stražni stolp s polkrožnim oknom, stranskim prizidkom in izstopajočim zobčastim nadzidkom. Stolpi imajo sedlaste strehe in na vsaki po dva zlata glaviča. Stolpi so med seboj povezani z nazobčanim zidom. Med stražnima stolpoma je bel golob z razprtimi krili, ki se spušča v navpičncm letu. Stolpi in obzidja so bele barve. Mreža je zlate barve.

Simbolizirani grad spominja na grad na Piramidi, po katerem je mesto dobilo ime. Golob je simbol Svetega Duha, ki bedi nad mestom. Zavetnik mesta je sv. Janez Krstnik.

Zastava občine Maribor

Zastava, ki se navpično izobeša, je vzdolžno razdeljena po sredini na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je levo polje, gledano od spredaj, bele barve, desno polje pa rdeče barve. Razmerje med širino in višino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na spodnji polovici, pravokotno na širino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od levega in desnega roba zastave ter enako odmaknjen od spodnjega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 48 % širine zastave in višina grba znaša 29 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % širine zastave.

Zastava, ki se vodoravno izobeša, je prečno razdeljena na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je zgornje polje, gledano od spredaj, bele barve, spodnje polje pa rdeče barve. Razmerje med višino in dolžino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na desni polovici, pravokotno na dolžino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od zgornjega in spodnjega roba zastave ter enako odmaknjen od desnega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 24 % dolžine zastave in višina grba znaša 58 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % dolžine zastave.

Upravna razdelitev

Glej članek Mestna občina Maribor.

Maribor ima tradicionalno številne mestne predele, med njimi Center, Koroška vrata, Studenci, Nova Vas, Borova vas, Kamnica, Melje, Magdalena, Radvanje, Tezno, Košaki, Malečnik, Tabor, Pobrežje in Dobrava ter Brezje.

Župani

Župan mestne občine Maribor je Franc Kangler.

Prvi mariborski župan je postal leta 1798 Jožef Altmann. Po prvi svetovni vojni so bili do leta 1921 na čelu mesta vladni komisarji. Od leta 1931 je imelo mesto mestnega načelnika, zatem pa do okupacije leta 1941 predsednika mestnega sveta. Po drugi svetovni vojni je bil najprej imenovan komandant komande mesta, zatem pa do leta 1962 predsednik mestnega ljudskega odbora. Leta 1963 je bil izvoljen predsednik mestnega sveta, leta 1963 pa predsednik skupščine občine.

V samostojni Sloveniji so v Mariboru županovali trije: dr. Alojz Križman, Boris Sovič in Franc Kangler.

Lega

Maribor leži na 269,5 m nadmorske višine, 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Prednost lege je predvsem dobra prometna (cestna in železniška) povezava Maribora z ostalimi pomembnimi kraji, kot so Ljubljana, Zagreb in Gradec (Graz).

Podnebje

Temperature

Povprečna letna temperatura zraka je 9,0 °C. Najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju -2,3 °C, najvišja pa v juliju 20,7 °C. Zime so precej mrzle, pomladi zgodnje, poletja vroča, jeseni pa tople. Ugodnost klime izpričuje tudi večstoletna vinogradniška tradicija.[2]

Padavine

Povprečje letnih padavin je 1050 mm; največ jih je v maju, juniju in juliju. Jesenski meseci so razmeroma suhi. Mariborsko podnebje odlikujejo sončni dnevi; na leto jih je v povprečju kar 266. Megle v Mariboru ni veliko; ob naraščanju vlažnosti in oblačnosti se pojavlja novembra in decembra.[2]

Gospodarstvo

Maribor je bil pred osamosvojitvijo Slovenije gospodarsko zelo razvito mesto, zato je bil val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo velik udarec. Nekdanja velika podjetja kot so TAM, Elektrokovina, Svila in Metalna so deloma prenehala delovati, deloma pa so se preoblikovala. Na njihovem območju so danes večinoma poslovne cone s številnimi novimi podjtji. V industrijski coni Melje med drugim delujejo MLM - Mariborska livarna Maribor, Henkel, TMI Košaki, TVT, Mlinotest. Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov in motorjev je danes Poslovna cona TAM z več kot sto podjetji. Mreža podjetij deluje tudi na območju nekdanje Metalne, TVT Boris Kidrič in Marlesa.

Danes največ dohodka mestu prinašajo storitvene dejavnosti in industrija. V zadnjih letih se je zelo razvila trgovina (zrasli so številni novi nakupovalni centri) in bančno - finančni sektor. V Mariboru je sedež Pošte Slovenije. Glede na število zaposlenih je danes največje mariborsko podjetje Univerzitetni klinični center Maribor.

Vedno pomembnejši je turizem. Veliko turistov obišče mariborsko Pohorje, Festival Lent, staro mestno jedro, številne vinorodne griče. Svojevrstna atrakcija je tudi najstarejša trta na Lentu. Znan je mestni park, v katerem deluje mestni Akvarij in terarij.

Nekatera večja podjetja:

Izobraževanje in znanost

Kultura

Maribor, Georg Matthäus Vischer, Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio, bakrorez, Gradec 1678
Frančiškanska cerkev

Kulturne ustanove

Zdravstvo

Zanimivosti

Naravne znamenitosti

Kulturne znamenitosti

Ostale znamenitosti

Pobratena mesta

Maribor je pobraten z naslednjimi mesti:[3]

Častni občani

V Mariboru so naziv častnega občana podelili še pred marčno revolucijo leta 1848. Leta 1825 ga je dobil Mathias Satzeritsch, mestni blagajnik, kot priznanje, da je uredil mestne finance.

Za seznam častnih občanov glej Častni občani Mestne občine Maribor.

Mestni praznik in spominski dnevi

Praznik mestne občine Maribor je 20. oktober, dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v listini iz leta 1164.

Spominski dnevi Mestne občine Maribor so:

Glej tudi

Mestni promet Maribor

Viri

Zunanje povezave