Pojdi na vsebino

Borij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Bohrij)
Borij, 107Bh
Borij
IzgovarjavaIPA: [ˈboːrɪj]
Masno število[270] (nepotrjeno: 278)
Borij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Re

Bh

(Uhu)
siborgijborijhasij
Vrstno število (Z)107
Skupinaskupina 7
Periodaperioda 7
Blok  blok d
Razporeditev elektronov[Rn] 5f14 6d5 7s2[1][2]
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 32, 13, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPneznana faza (predvideno)[3]
Gostota (blizu s.t.)26–27 g/cm3 (ocena)[4][5]
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja(+3), (+4), (+5), +7[2][6] (v oklepajih: napoved)
Ionizacijske energije
  • 1.: 740 kJ/mol
  • 2.: 1690 kJ/mol
  • 3.: 2570 kJ/mol
  • (več) (vse razen prvega je ocena)[2]
Atomski polmerempirično: 128 pm (predvideno)[2]
Kovalentni polmer141 pm (ocena)[7]
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviumetno
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close-packed kristalna struktura za borij

(predvideno)[3]
Številka CAS54037-14-8
Zgodovina
Poimenovanjepo Niels Bohr
OdkritjeGesellschaft für Schwerionenforschung (1981)
Najpomembnejši izotopi borija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
267Bh sint. 17 s α 263Db
270Bh sint. 1 min α 266Db
271Bh sint. 1,5 s[8] α 267Db
272Bh sint. 11 s α 268Db
274Bh syn 44 s[9] α 270Db


278Bh[10] sint. 11,5 min? SF
Kategorija Kategorija: Borij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Borij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bh in atomsko število 107.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Johnson, E.; Fricke, B.; Jacob, T.; Dong, C. Z.; Fritzsche, S.; Pershina, V. (2002). »Ionization potentials and radii of neutral and ionized species of elements 107 (bohrium) and 108 (hassium) from extended multiconfiguration Dirac–Fock calculations«. The Journal of Chemical Physics. 116 (5): 1862–1868. Bibcode:2002JChPh.116.1862J. doi:10.1063/1.1430256.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Hoffman, Darleane C.; Lee, Diana M.; Pershina, Valeria (2006). »Transactinides and the future elements«. V Morss; Edelstein, Norman M.; Fuger, Jean (ur.). The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements (3. izd.). Dordrecht, The Netherlands: Springer Science+Business Media. ISBN 1-4020-3555-1.
  3. 3,0 3,1 Östlin, A.; Vitos, L. (2011). »First-principles calculation of the structural stability of 6d transition metals«. Physical Review B. 84 (11). Bibcode:2011PhRvB..84k3104O. doi:10.1103/PhysRevB.84.113104.
  4. Gyanchandani, Jyoti; Sikka, S. K. (10. maj 2011). »Physical properties of the 6 d -series elements from density functional theory: Close similarity to lighter transition metals«. Physical Review B. 83 (17): 172101. doi:10.1103/PhysRevB.83.172101.
  5. Kratz; Lieser (2013). Nuclear and Radiochemistry: Fundamentals and Applications (3. izd.). str. 631.
  6. Fricke, Burkhard (1975). »Superheavy elements: a prediction of their chemical and physical properties«. Recent Impact of Physics on Inorganic Chemistry. Structure and Bonding. 21: 89–144. doi:10.1007/BFb0116498. ISBN 978-3-540-07109-9. Pridobljeno 4. oktobra 2013.
  7. Chemical Data. Bohrium - Bh, Royal Chemical Society
  8. FUSHE (2012). »sint.thesis of SH-nuclei«. Pridobljeno 12. avgusta 2016.
  9. Oganessian, Yuri Ts.; Abdullin, F. Sh.; Bailey, P. D.; in sod. (9. april 2010). »sint.thesis of a New Element with Atomic Number Z=117«. Physical Review Letters. American Physical Society. 104 (142502). Bibcode:2010PhRvL.104n2502O. doi:10.1103/PhysRevLett.104.142502. PMID 20481935. (gives life-time of 1.3 min based on a single event; conversion to half-life is done by multiplying with ln(2).)
  10. Hofmann, S.; Heinz, S.; Mann, R.; Maurer, J.; Münzenberg, G.; Antalic, S.; Barth, W.; Burkhard, H. G.; Dahl, L.; Eberhardt, K.; Grzywacz, R.; Hamilton, J. H.; Henderson, R. A.; Kenneally, J. M.; Kindler, B.; Kojouharov, I.; Lang, R.; Lommel, B.; Miernik, K.; Miller, D.; Moody, K. J.; Morita, K.; Nishio, K.; Popeko, A. G.; Roberto, J. B.; Runke, J.; Rykaczewski, K. P.; Saro, S.; Scheidenberger, C.; Schött, H. J.; Shaughnessy, D. A.; Stoyer, M. A.; Thörle-Popiesch, P.; Tinschert, K.; Trautmann, N.; Uusitalo, J.; Yeremin, A. V. (2016). »Review of even element super-heavy nuclei and search for element 120«. The European Physics Journal A. 2016 (52). Bibcode:2016EPJA...52..180H. doi:10.1140/epja/i2016-16180-4.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]