Radon: Razlika med redakcijama

Čeprav je bil radon odkrit že v začetku prejšnjega stoletja, so prve povezave med njegovimi potomci in pljučnim rakom nastale šele v šestdesetih letih. Zgodba o kancerogenosti tega plina sega že v 16. stoletje, ko so v Nemčiji in na Češkem številni rudarji umirali za tako imenovano »Schneberg krankheit«. Visoka umrljivost rudarjev zaradi pljučnih bolezni se je nadaljevala tudi v 19. stoletju. Še v času druge svetovne vojne so v prid večjim dobičkom pri proizvodnji opreme za vojaške namene pospeševali delo v rudnikih urana in popolnoma zanemarili kakršnokoli zaščito pred radioaktivnostjo.

Šele leta 1956 so se na Švedskem začele sistematične raziskave na tem področju. V prvem obdobju so avtorji v glavnem poročali o koncentraciji radona in njegovih razpadnih produktov v zraku delovnega in bivalnega okolja. Sledilo je obdobje iskanja in pojasnjevanja vzrokov povišanih koncentracij. Slovenija je geološko heterogena dežela in zato zanimiva za meritve koncentracije radona. Prvič so se s tem problemom soočili leta 1969 v zvezi z rudnikom urana v Žirovskem vrhu. Kasneje so ugotovili povišane koncentracije tudi v rudniku živega srebra v Idriji, rudniku svinca in cinka v Mežici, medtem ko so bile vrednosti v premogovnikih nižje zaradi učinkovitega prezračevanja. Meritve so prešle v podzemne jame, pri čemer so v nekaterih delih namerili do 20 kBqm-3. V Postojnski jami je koncentracija radona v območju od 2 so 4 kBqm-3, kar je za obiskovalca prispevek k letni dozi okrog 2 %, zaposleni pa morajo biti pod stalnim radiološkim nadzorom. Poleg meritev, ki potekajo v slovenskih zdraviliščih, so se leta 1986 pričele meritve radona v bivalnem okolju, pri čemer so se osredotočili predvsem na slovenske šole, vrtce in okrog 900 naključno izbranih stanovanj. V Sloveniji do zdaj nimamo uradno določenih omejitev glede koncentracije radona v bivalnem in delovnem okolju, zato načeloma sledimo priporočilo ICRP (International Commission on Radiological Protection), ki dovoljuje koncentracijo radona v zraku bivalnega okolja od 200 do 600 Bqm-3 in od 500 do 1500 Bqm-3 v delovnem okolju.

Zunanje povezave

Poglejte si besedo radon ali Radon v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Radon

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+{{Elementbox_header | number=86 | symbol=Rn | name=radon | left=[[astat]] | right=- | above=[[ksenon|Xe]] | below= [[ununoktij|Uuo]] | color1=#c0ffff | color2=green }}
-okolja od 200 do 600 Bqm-3 in od 500 do 1500 Bqm-3 v delovnem okolju.
+{{Elementbox_series | [[žlahtni plin]]i }}
+{{Elementbox_groupperiodblock | group=18 | period=6 | block=p }}
+{{Elementbox_appearance | brezbarven }}
+{{Elementbox_atomicmass_gpm | [[1 E-25 kg|(222)]] }}
+{{Elementbox_econfig | &#91;[[ksenon|Xe]]&#93; 4f<sup>14</sup> 5d<sup>10</sup> 6s<sup>2</sup> 6p<sup>6</sup> }}
+{{Elementbox_epershell | 2, 8, 18, 32, 18, 8 }}
+{{Elementbox_section_physicalprop | color1=#c0ffff | color2=green }}
+{{Elementbox_phase | [[plin]] }}
+{{Elementbox_meltingpoint | k=202 | c=-71 | f=-96 }}
+{{Elementbox_boilingpoint | k=211,3 | c=-61,7 | f=-79,1 }}
+{{Elementbox_heatfusion_kjpmol | 3,247 }}
+{{Elementbox_heatvaporiz_kjpmol | 18,10 }}
+{{Elementbox_heatcapacity_jpmolkat25 | 20,786 }}
+{{Elementbox_vaporpressure_katpa | 110 | 121 | 134 | 152 | 176 | 211 | comment= }}
+{{Elementbox_section_atomicprop | color1=#c0ffff | color2=green }}
+{{Elementbox_crystalstruct | [[kubični kristalni sistem|kubični ploskovno-centriran]] }}
+{{Elementbox_oxistates | 0 }}
+{{Elementbox_electroneg_pauling | ni podatka }}
+{{Elementbox_ionizationenergies1 | 1037 }}
+{{Elementbox_atomicradiuscalc_pm | [[1 E-10 m|120]] }}
+{{Elementbox_covalentradius_pm | [[1 E-10 m|145]] }}
+{{Elementbox_section_miscellaneous | color1=#c0ffff | color2=green }}
+{{Elementbox_magnetic | nemagneten }}
+{{Elementbox_thermalcond_wpmkat300k | 3,61 m}}
+{{Elementbox_cas_number | 10043-92-2 }}
+{{Elementbox_isotopes_begin | isotopesof=radona | color1=#c0ffff | color2=green }}
+{{Elementbox_isotopes_decay2 | mn=211 | sym=Rn
+ | na=[[izotop|sint.]] | hl=14,6 [[ura|h]]
+ | dm1=[[zajetje elektrona|ε]] | de1=2,892 | pn1=211 | ps1=[[astat|At]]
+ | dm2=[[razpad alfa|α]] | de2=5,965 | pn2=207 | ps2=[[polonij|Po]] }}
+{{Elementbox_isotopes_decay | mn=222 | sym=Rn
+ | na=100 % | hl=3,824 [[dan|d]]
+ | dm=α | de=5,590 | pn=218 | ps=[[polonij|Po]] }}
+{{Elementbox_isotopes_end}}
+{{Elementbox_footer | color1=#c0ffff | color2=green }}
+'''Radon''' je [[kemični element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Rn''' in [[vrstno število|atomsko število]] [[86 (število)|86]]. Ta [[radioaktivnost|radioaktivni]] [[žlahtni plin]] nastane z razpadom [[radij]]a; radon je eden najtežjih [[plin]]ov in škodljiv [[zdravje|zdravju]]. Najbolj stabilni [[izotop]], Rn-222, ima [[razpolovno dobo]] 3,8 dni in se ga uporablja v [[radioterapija|radioterapiji]]. Povzroča [[pljučni rak|pljučnega raka]].
+Čeprav je bil '''radon''' odkrit že v začetku prejšnjega stoletja, so prve povezave med njegovimi potomci in pljučnim rakom nastale šele v šestdesetih letih. Zgodba o kancerogenosti tega plina sega že v 16. stoletje, ko so v Nemčiji in na Češkem številni rudarji umirali za tako imenovano »Schneberg krankheit«.
+Visoka umrljivost rudarjev zaradi pljučnih bolezni se je nadaljevala tudi v 19. stoletju. Še v času druge svetovne vojne so v prid večjim dobičkom pri proizvodnji opreme za vojaške namene pospeševali delo v rudnikih urana in popolnoma zanemarili kakršnokoli zaščito pred [[radioaktivnost]]jo.
+Šele leta 1956 so se na Švedskem začele sistematične raziskave na tem področju.
+V prvem obdobju so avtorji v glavnem poročali o koncentraciji radona in njegovih [[razpadni produkt|razpadnih produktov]] v zraku delovnega in bivalnega okolja. Sledilo je obdobje iskanja in pojasnjevanja vzrokov povišanih koncentracij. Slovenija je geološko heterogena dežela in zato zanimiva za meritve koncentracije radona. Prvič so se s tem problemom soočili leta 1969 v zvezi z rudnikom urana v Žirovskem vrhu. Kasneje so ugotovili povišane koncentracije tudi v rudniku živega srebra v Idriji, rudniku svinca in cinka v Mežici, medtem ko so bile vrednosti v premogovnikih nižje zaradi učinkovitega prezračevanja. Meritve so prešle v podzemne jame, pri čemer so v nekaterih delih namerili do 20 [[Bqm|kBqm-3]]. V Postojnski jami je koncentracija radona v območju od 2 so 4 kBqm-3, kar je za obiskovalca prispevek k letni dozi okrog 2 %, zaposleni pa morajo biti pod stalnim radiološkim nadzorom. Poleg meritev, ki potekajo v slovenskih zdraviliščih, so se leta 1986 pričele meritve radona v bivalnem okolju, pri čemer so se osredotočili predvsem na slovenske šole, vrtce in okrog 900 naključno izbranih stanovanj.
+V Sloveniji do zdaj nimamo uradno določenih omejitev glede koncentracije radona v bivalnem in delovnem okolju, zato načeloma sledimo priporočilo [[ICRP]] (International Commission on Radiological Protection), ki dovoljuje koncentracijo radona v zraku bivalnega okolja od 200 do 600 Bqm-3 in od 500 do 1500 Bqm-3 v delovnem okolju.
 == Zunanje povezave ==