Celje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Vrstica 82: Vrstica 82:
}}
}}
}}
}}
⚫

'''Celje''' ({{Audio|Celje.ogg|izgovorjava}}) [[Datoteka:Celje.ogg|[cêlje]]] (lokalna izgovarjava [cjêle] ali [cêle]{{cn}}) je [[mesto]] in sedež [[mestna občina Celje|istoimenske mestne občine]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki leži ob sotočju rek [[Savinja|Savinje]] in [[Voglajna (reka)|Voglajne]] v [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnji Savinjski dolini]]. Srednja [[nadmorska višina]] mesta je 238 [[meter|m]]. S 37.628 prebivalci (leta 2014<ref name="Stat"/>) je tretje največje slovensko mesto. Največja znamenitost je stari [[Celjski grad]], ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem.

== Mestne četrti in krajevne skupnosti ==
[[Mesto]] Celje ima 10 [[mestna četrt|mestnih četrti]] in mestna občina 9 [[krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]]:
{|
|----- valign="top"
|
''Mestne četrti''
* [[Center, Celje|Center]] (staro mestno jedro)
* [[Dečkovo naselje]]
* [[Dolgo polje, Celje|Dolgo polje]]
* [[Gaberje, Celje|Gaberje]]
* [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja)
* [[Karel Destovnik Kajuh, Celje|Karel Destovnik Kajuh]]
* [[Lava, Celje|Lava]]
* [[Nova vas, Celje|Nova vas]]
* [[Savinja, Celje|Savinja]]
* [[Slavko Šlander, Celje|Slavko Šlander]]
⚫
|
''Krajevne skupnosti''
* Aljažev hrib
* Ljubečna
* Medlog
* Ostrožno
* Pod gradom
* Škofja vas
* Šmartno v Rožni dolini
* Teharje
* Trnovlje
|}

=== Mestni predeli ===
* [[Glazija]]
* [[Lisce]]
* [[Otok, Celje|Otok]]
* [[Skalna klet]]
* [[Bežigrad, Celje|Bežigrad]]
* [[Čret, Celje|Čret]]

== Zgodovina mesta ==
{{glavni|Zgodovina Celja}}
{{glavni|Zgodovina Celja}}
[[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 035 Cilli - Celje.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] 1681]]
[[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 035 Cilli - Celje.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] 1681]]
[[Slika:Celje-1441.JPG|thumbnail|desno|200px|Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. [[Voglajna (reka)|Voglajna]] na levi se steka v [[Savinja|Savinjo]]. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje [[Otok, Celje|Otok]]. Vidno je tudi celotno [[Celjsko mestno obzidje|mestno obzidje]], ki ga je mesto dobilo leta 1473.]]
[[Slika:Celje-1441.JPG|thumbnail|desno|200px|Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. [[Voglajna (reka)|Voglajna]] na levi se steka v [[Savinja|Savinjo]]. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje [[Otok, Celje|Otok]]. Vidno je tudi celotno [[Celjsko mestno obzidje|mestno obzidje]], ki ga je mesto dobilo leta 1473.]]
[[Slika:017 Celje, Cilli Kreisstadt - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, 1830]]
[[Slika:017 Celje, Cilli Kreisstadt - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, 1830]]

Prva naselbina se je pojavila v času [[halštatska kultura|halštatske kulture]]. Za časa [[Kelti|Keltov]] in [[stari Grki|starogrških]] zgodovinarjev je bil kraj znan kot [[Keleja]] ([[Keleia]]), kar v starem [[keltski jeziki|keltskem jeziku]] pomeni ''zaklonišče'' ali ''zavetišče''. {{cn}} V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali [[Noriško kraljestvo|noriški]] denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili [[Rim]]ljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom ''[[Claudia Celeia|municipium Claudia Celeia]]'' dobilo leta 45, med vladavino [[seznam rimskih cesarjev|rimskega cesarja]] [[Klavdij]]a (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54).

Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z [[obzidje]]m in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga [[Troja]]« – ''Troia secunda''. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz [[Oglej]]a (''Aquileia'') v [[Panonija|Panonijo]].

Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je [[Mars]]ov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju {{cn}}. Celeio je [[Konstantin I. Veliki]] (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.

Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili [[Huni]]. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579<ref name="otorepec_1990">{{sktxt|Otorepec|1990|pp=43}}.</ref> V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom ''Cylie'' (v ''Admontovem letopisu'', napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.<ref name="otorepec_1990" /><ref>{{sktxt|Habjan|1967}}.</ref>

[[Mestne pravice]] je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom [[Celjski grofje|Celjskega grofa]] [[Friderik II. Celjski|Friderika II.]] Po izumrtju Celjskih grofov so mesto prevzeli [[Habsburžani]]. Začelo se je hitro razvijati v [[obrt]]niško in [[trgovina|trgovsko]] središče. Leta 1473 so zgradili [[mestno obzidje]] in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred [[Turki]], ob velikem [[slovenski kmečki upor|slovenskem kmečkem uporu]] leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik požar. Zgorela je večina poslopij.<ref>{{sktxt|Fekonja|1895}}.</ref>

[[I. gimnazija v Celju|Prva gimnazija v Celju]] je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji.


Leta 1867 je po porazu Avstrije v [[avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni]] mesto postalo del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].
Leta 1867 je po porazu Avstrije v [[avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni]] mesto postalo del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].

Redakcija: 11:57, 5. januar 2016

Celje
Mesto
Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu, 2004
Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu, 2004
Zastava Celje
Zastava		Grb Celje
Grb
Vzdevek: 
Knežje mesto
Celje se nahaja v Slovenija
Celje
Celje
Geografska lega Celja v Sloveniji
Koordinati: 46°14′24″N 15°16′12″E / 46.24000°N 15.27000°E / 46.24000; 15.27000
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Neformalna pokrajinaŠtajerska
PokrajinaSavinjska
Statistična regijaSavinjska
Mestna občinaCelje
Ustanovitev45 (kot municipium Claudia Celeia) oziroma leta 15 pr. n. št, kot Keltski Regnum Noricum brez bojev priključijo Rimskemu cesarstvu.
Upravljanje
 • Vrstamestni svet
 • županBojan Šrot (SLS) (4. mandat)
Površina
 • Skupno22,7 km2
Nadm. višina(pri Vodnem stolpu) 238 m
Prebivalstvo
 (2014)[2]
 • Skupno37.628
 • Gostota1.700 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
3000
Omrežna skupina03
Mesta dvojčki
 • Grb Grevenbroicha Grevenbroich Nemčija
 • Grb Singena Singen Nemčija
 • Grb Slavonskega Broda Slavonski Brod Hrvaška
Avtomobilska oznakaCE
Spletna stran[www.celje.si www.celje.si]
Celje - Staro mestno jedro
LegaMestna občina Celje
RKD št.55 (opis enote)[3]
Razglasitev NSLP19. julij 1986
Glavni članek: Zgodovina Celja.
Celje, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681
Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje Otok. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.
Celje, 1830

Leta 1867 je po porazu Avstrije v avstrijsko-pruski vojni mesto postalo del Avstro-Ogrske.

Imena mesta v zgodovini

Podnebje

Podnebni podatki za Celje
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Letno
Rekordno visoka temperatura °C 17.4 20.6 25.7 28.4 32.4 35.2 36.8 38.1 30.4 26.7 22.0 20.2 38.1
Povprečna visoka temperatura °C 4.1 6.8 11.3 16.4 21.6 24.6 26.9 26.5 21.7 16.3 9.6 4.5 15.9
Povprečna dnevna temperatura °C −0.3 1.0 5.2 9.8 14.9 18.3 19.9 19.0 14.6 10.1 4.7 0.6 9.8
Povprečna nizka temperatura °C −4.6 −4.2 −0.2 3.9 8.6 12.3 13.8 13.4 9.7 5.9 0.9 −3.0 4.7
Rekordno nizka temperatura °C −27.2 −27.0 −20.8 −6.5 −1.9 2.9 5.4 3.4 −0.8 −8.5 −19.4 −21.0 −27.2
Povprečna količina padavin mm 47 50 71 71 90 132 122 125 118 115 93 78 1.113
Povprečna količina zapadlega snega cm 45 68 42 11 12 0 0 0 0 3 32 54 68
Povp. št. dni s padavinami (≥ 0.1 mm) 10 8 11 13 14 14 12 12 11 11 12 12 140
Povprečna relativna vlažnost (%) 89 88 88 87 84 82 85 89 92 92 91 90 88
Povp. št. sončnih ur 64 96 128 156 205 209 242 227 166 115 67 53 1.728
% možne sončnosti 9.7 14.2 9.7 10 9.7 6.7 16.1 19.3 13.3 6.4 6.7 6.4 10.6
Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) [8] (podatki za 1981-2010)

Prebivalstvo

Narodni dom, sedež mestne občine Celje, Trg celjskih knezov, (Jan Vladimír Hráský, 1895–1896)
Celje leta 1903, slika Stengel & Co.

Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med južnoštajerskimi mesti na tretjem mestu, Maribor je imel 1834, Ptuj pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2014 je imela Mestna občina Celje 48.868[9] prebivalcev (mesto Celje 37.628 prebivalcev), prebivalstvo je naglo naraslo, v zadnjih 8 letih za kar 8000. Z okolico ima mesto 71.144 prebivalcev.

etnična sestava leta 1991
Slovenci 33.434 82,1 %
Srbi 1864 4,6 %
Hrvati 1687 4,1 %
Muslimani 466 1,1 %
Jugoslovani 405 1 %
Albanci 189
Makedonci 140
Črnogorci 93
Madžari 41
Ostali 82
Neznano 1972 4,8 %
Neopredeljeni 249
Regionalno opredeljeni 88
leto št. prebivalcev[10]
1439 1000
1798 1400
1820 1635
1834 1511
1840 1793
1900 6743
1924 7750
leto št. prebivalcev
1940 20.000
2010 37.777
2011 37.520[2]
2012 37.584[2]
2013 37.490[2]
2014 37.628[2]
   

Gospodarstvo

Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu, po osamosvojitvi Slovenije pa so se bila podjetja prisiljena preusmeriti. Največje podjetje, Cinkarna Celje, je bilo ustanovljeno leta 1873 kot tovarna cinka, kasneje pa je postalo najpomembnejše kemičnopredelovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo titanovega dioksida, ter eden glavnih onesnaževalcev v mestu. Sanacija najbolj onesnažene bližnje okolice tovarne poteka šele zadnjih nekaj let. Tovarna EMO je bila prepoznana v širšem jugoslovanskem prostoru kot proizvajalec emajlirane posode, danes je ločena na več manjših družb, glavna dejavnost pa je proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Med večjimi industrijskimi podjetji sta še proizvajalec pisarniške opreme Aero Celje in Zlatarna Celje. Nekdaj močna tekstilna industrija je praktično v celoti propadla.[11]

V novejšem času v gospodarstvu prevladujejo storitve in trgovina. V Celju ima sedež Tuš Holding, ki je iz majhnega lokalnega trgovca prerasel v lastnika mreže supermarketov po vsej državi in razširil dejavnost na mobilno telefonijo ter posredništvo nepremičnin.[11] Trgovinska in poslovna dejavnost je skoncentrirana severno od središča ob Mariborski cesti ter na vzhodu, kjer so bili nekoč obrati Cinkarne. Ob Mariborski cesti stoji tudi celjsko sejmišče, znano predvsem po vsakoletnem Mednarodnem obrtnem sejmu, ki je največji poslovni sejem v tem delu Evrope.[12]

Znamenitosti

Glej tudi: seznam zgradb in objektov v Celju

Zgodovinske in kulturne stavbe

Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)
Cerkev in dom duhovnih vaj na Hribu Svetega Jožefa nad Celjem
Stara grofija
Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.

Sakralne stavbe

Trgi v središču mestnega jedra

Hoteli, hostli, moteli

Športni objekti

Mostovi

Kultura

  • Pokrajinski muzej Celje - predstavlja etnološko zbirko bolj celjske okolice kot mesta samega, osnovne panoge poljedelstva, živinoreje, lesarstva, sadjarstva in vinogradništva ter hmeljarstva. Muzej hrani bogato zbirko težkih in drobnih orodij za obdelavo zemlje in druga spremljajoča dela, večino orodij so izdelali domači mojstri. Prikazana so tudi orodja domače obrti za predilstvo, tkalstvo, barvarstvo, lončarstvo, čebelarstvo, pletarstvo. Dodana je tudi zanimiva zbirka svetovne popotnice in pisateljice ter pesnice Alme Maksimiljane Karlin.
  • Muzej novejše zgodovine Celje - velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej obiskovalci hodijo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, ta je na ogled v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki polis (Tehnopolis Celje) z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013. Celotno Tehnološko mesto na večjem območju tega prostora gradnje, pa bodo delovali še Kreativopolis, Evropolis, poslovni sistemi, ekologija, trajnostna energija, napredne informacijske in komunikacijske tehnologije, Mednarodni finančni in investicijski center (IFIC), v katerih bo poslovalo 300 domačih in tujih podjetij, z več kot 3000 zaposlenimi, v njihovi bližnji okolici bo poskrbljeno tudi za stanovanjski kot sprostitveni del.
  • Hiša kulture Celje - zavod, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, še posebej na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 2009 na pobudo Društva ljubiteljev umetnosti Celje. Osnovni namen zavoda je snovanje in realizacija kulturnih projektov v obliki koprodukcij oz. mreženje kulturnih subjektov in posameznikov ter povezovanje celjskih in tujih kulturnih ustvarjalcev.
  • Turistično in kulturno društvo Celje - ustanovljeno leta 1871 kot Olepševalno društvo Celje

Umetnost

Zavod Celeia Celje, ki skrbi za umetnostni razvoj, ponuja v mestu tri galerije, z različnimi tematskimi razstavami skozi vse leto:

Vsakoletne prireditve mesta Celja

V mestu delujeta dva Turistično informacijska centra: eden v Celjskem domu (Krekov trg 3) in drugi na starem celjskem gradu.

Panorama širše okolice Celja z gradu

Znani Celjani in osebnosti, rojene v Celju

Glej tudi seznam častnih meščanov Celja.

Pobratena, prijateljska in partnerska mesta

Pobratena, prijateljska in partnerska mesta[13]
Grevenbroich  Nemčija od leta 1986
Singen  Nemčija od leta 1990
Slavonski Brod[13][14]  Hrvaška od leta 2010
Grb Budve Budva  Črna gora od leta 1984
Grb Čerepovca Čerepovec  Rusija  
Grb Ćuprije Ćuprija  Srbija od leta 1966
grb Doboja Doboj Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina od leta 2012
Gaziantep Zastava Turčije Turčija od leta 2014
Grb Gradca Gradec  Avstrija  
Sisek  Hrvaška od leta 1965
Grb Sombora Sombor  Srbija od leta 1986
Grb Šabca Šabac  Srbija od leta 2012
Grb Špitala ob Dravi Špital ob Dravi  Avstrija
grb velesa Veles Zastava Severne Makedonije Severna Makedonija od leta 1979

Sklici

  1. ↑ »Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin« (v Slovene in English). Statistical Office of the Republic of Slovenia. 2002. {{navedi splet}}: Prezrt neznani parameter |trans_title= (predlagano je |trans-title=) (pomoč)Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Statistični urad Republike Slovenije. »Naselja po številu prebivalcev«. Pridobljeno 1. novembra 2011.
  3. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 55«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Paliga (2003).
  5. ↑ 5,0 5,1 Orožen (1854).
  6. ↑ Plinij starejši. »Liber III«. Pridobljeno 11. avgusta 2010.
  7. ↑ Ena lepa lubesniva inu branja vredna hiştoria od te po nadolshnu von isgnane svete grafine Genovefe is tega mejsta Pfalz: Je is nemshkiga na slovenski jesik preobernena. V' Zelli: Per Joshephu od Bacho ..., 1818 (COBISS)
  8. ↑ »Podnebni podatki - Celje« (PDF). ARSO. Pridobljeno 20. septembra 2012.
  9. ↑ Mestna občina Celje. »MOC v številkah«. Pridobljeno 23. decembra 2014.
  10. ↑ Orožen, Janko (1971), str. 362-365.
  11. ↑ 11,0 11,1 Plut-Pregelj; Rogel (2010)
  12. ↑ Piano (2011).
  13. ↑ 13,0 13,1 »Partnerska mesta«. Pridobljeno 17. januarja 2009.
  14. ↑ »Sporazum o prijateljstvu i suradnji između Grada Slavonskog Broda i Mestne občine Celje« (v v hravaščini). Pridobljeno 17. junija 2010.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)

Viri

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Celje
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Celje
Vojnik
Žalec Šentjur
   Celje    
Laško
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Celje&oldid=4557646«