Matija Bravničar
| Matija Bravničar | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 24. februar 1897[1][2][3] Tolmin[3] |
| Smrt | 25. november 1977[1][2][3] (80 let) Ljubljana[3] |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} SFRJ_crowned.svg){kind=small} Kraljevina Italija Cislajtanija |
| Poklic | skladatelj |
Matija Bravničar, slovenski skladatelj, pedagog in violinist, * 24. februar 1897, Tolmin, † 25. november 1977, Ljubljana.
Življenjepis[uredi | uredi kodo]
Najprej je pričel s študijem violine, nato pa študiral privatno kompozicijo pri Mariju Kogoju in Slavku Ostercu na ljubljanskem konservatoriju. Bil je član (violinist) opernega orkestra v Ljubljani v letih od 1919 do 1945 in tudi njegov predsednik, po vojni je bil kratek čas ravnatelj glasbene šole v Gorici, od leta 1945 do 1949 upravni direktor AG, nato vodja glasbenega oddelka pri Državni založbi, od leta 1952 dalje izredni in kasneje redni profesor kompozicije na AG do upokojitve 1967. Leta 1949 je postal drugi predsednik (za Karlom Pahorjem) Društva slovenskih skladateljev, 1953-1957 pa je predsedoval še Zvezi jugoslovanskih skladateljev. Leta 1951 je skupaj z Marijanom Lipovšekom urejal Slovensko glasbeno revijo. Od leta 1972 je bil izredni, od leta 1974 pa redni član SAZU.
Delo[uredi | uredi kodo]
Bravničar je bil eden prvih slovenskih simfoničnih skladateljev. Njegov opus obsega štiri simfonije, dve operi Pohujšanje v dolini šentflorjanski (1928-1929) in Hlapec Jernej in njegova pravica (1936), opereta Stoji, stoji Ljubljanca (1933), mnoge simfonične pesnitve, komorne skladbe itd.
Slogovno spada med poznoromantične in ekspresionistične skladatelje. V svojih skladbah je pogosto uporabljal prvine slovenskega ljudskega glasbenega izročila.
Leta 1963 je prejel Prešernovo nagrado za Koncert za violino in orkester.
Družina[uredi | uredi kodo]
Poročen je bil z balerino Gizelo Bravničar, njun sin je Dejan Bravničar, slovenski violinist, njegov vnuk pa pianist Igor Bravničar.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p. — ISBN 978-953-6036-31-8
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- seznam slovenskih skladateljev
- Slika slovenskih skladateljev (Saša Šantel)
- seznam glasbenikov s sorodstvenimi vezmi
- seznam prejemnikov Prešernove nagrade
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Primorci.si – Bravničar, Matija
- Slovenski glasbenoinformacijski center: Matija Bravničar
- Digitalna knjižnica Slovenije: Bravničar, Matija (skladatelj)
- Discogs.com – Matija Bravničar
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
 | Ta članek o skladatelju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
- Rojeni leta 1897
- Umrli leta 1977
- Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani
- Prešernovi nagrajenci
- Slovenski skladatelji
- Slovenski akademiki
- Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- Slovenski univerzitetni učitelji
- Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani
- Dekani Akademije za glasbo v Ljubljani
- Tolminci