Boris Ziherl: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 30: Vrstica 30:
== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{kategorija v Zbirki}}
{{SloBio|id=868215|avtor=Pagon Neda|ime=Ziherl Boris|vir=SBL}}
* {{SloBio|id=868215|avtor=Pagon Neda|ime=Ziherl Boris|vir=SBL}}
* {{Slovenski grobovi|id=752/boris-ziherl}}
{{-}}
{{-}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}

Redakcija: 14:02, 5. januar 2016

Boris Ziherl
Portret
Rojstvo25. september 1910({{padleft:1910|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1]
Trst
Smrt11. februar 1976({{padleft:1976|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1] (65 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Avstro-Ogrska
Poklicfilozof, politik, politični komisar

Boris Ziherl, slovenski politik in marksistični filozof, * 25. september 1910, Trst, † 11. februar 1976, Ljubljana.

Življenjepis

Rodil se je v Trstu, a se je z materjo kmalu preselil v Škofjo Loko, od koder je bila doma, kasneje pa v Ljubljano. Pred drugo svetovno vojno se je včlanil v Komunistično partijo Slovenije. Že takrat je začel objavljati članke, pod katere se je podpisoval s psevdonimoma B. Ločan in Stanko Dornik.

Med vojno je bil član vodstva Osvobodilne fronte in partizanskega gibanja NOB. Kot odposlanec se je udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po vojni je postal visok partijski in državni funkcionar, predsednik komiteja za šolstvo in eden glavnih komunističnih ideologov, ki je po vzoru iz Stalinove Sovjetske zveze vplival na oblikovanje nove, socialistične umetnosti. Ob ocenjevanju slovenske umetnosti je izhajal iz normativnih postavk sovjetskih estetikov. Menil je, da so se slovenski predvojni umetniki ločili od ljudstva in služili le zabavi vladajočih slojev. Umetnost predvojnih slovenskih ustvarjalcev je zatrl in jo označil za »kapitalistično umetnost«. Po njegovem mnenju je bilo potrebno obsoditi »izprijeni impresionizem in ekspresionizem ter smeri, ki so sledile: kubizem, futurizem in nadrealizem«. Zavzemal se je za uveljavitev sovjetske umetnosti v prvih letih po vojni. Bil je organizator samostojnega študija sociologije v Sloveniji in prvi predstojnik oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Umrl je leta 1976 v Ljubljani.

Po njem so leta 1976 poimenovali Osnovno šolo Borisa Ziherla za Bežigradom.[2], ki se je kasneje (12. junija 1997) preimenovala v OŠ Bežigrad.

Najpomembnejša dela

  • Osnovni problemi marksizma, 1934 (prevod in spremna beseda) (COBISS)
  • O Sovjetski zvezi, 1940 (COBISS)
  • Tri razdobja v razvoju delavskega gibanja, 1943 (COBISS), 1944 (COBISS)
  • France Prešeren – pesnik in mislec, 1949 (COBISS)
  • Umetnosti in miselnost, 1956 (COBISS)
  • Književnosti in družba, 1957 (COBISS)
  • O humanizmu in socializmu, 1965 (COBISS)
  • Ivan Cankar in naš čas, 1976 (COBISS)

Viri in opombe

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. Odločba SOb Ljubljana Bežigrad št. 022-5/76-3 z dne 28. septembra 1976 o ustanovitvi OŠ Borisa Ziherla

Glej tudi

Zunanje povezave

  • Pagon Neda. »Ziherl Boris«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  • Boris Ziherl - grob na spletišču Slovenski grobovi