Boris Ziherl: Razlika med redakcijama
pravopis |
m →Zunanje povezave: +1 |
||
Vrstica 30: | Vrstica 30: | ||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
{{kategorija v Zbirki}} |
{{kategorija v Zbirki}} |
||
{{SloBio|id=868215|avtor=Pagon Neda|ime=Ziherl Boris|vir=SBL}} |
* {{SloBio|id=868215|avtor=Pagon Neda|ime=Ziherl Boris|vir=SBL}} |
||
* {{Slovenski grobovi|id=752/boris-ziherl}} |
|||
{{-}} |
{{-}} |
||
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}} |
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}} |
Redakcija: 14:02, 5. januar 2016
Boris Ziherl | |
---|---|
Rojstvo | 25. september 1910[1] Trst |
Smrt | 11. februar 1976[1] (65 let) Ljubljana |
Državljanstvo | SFRJ Avstro-Ogrska |
Poklic | filozof, politik, politični komisar |
Boris Ziherl, slovenski politik in marksistični filozof, * 25. september 1910, Trst, † 11. februar 1976, Ljubljana.
Življenjepis
Rodil se je v Trstu, a se je z materjo kmalu preselil v Škofjo Loko, od koder je bila doma, kasneje pa v Ljubljano. Pred drugo svetovno vojno se je včlanil v Komunistično partijo Slovenije. Že takrat je začel objavljati članke, pod katere se je podpisoval s psevdonimoma B. Ločan in Stanko Dornik.
Med vojno je bil član vodstva Osvobodilne fronte in partizanskega gibanja NOB. Kot odposlanec se je udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po vojni je postal visok partijski in državni funkcionar, predsednik komiteja za šolstvo in eden glavnih komunističnih ideologov, ki je po vzoru iz Stalinove Sovjetske zveze vplival na oblikovanje nove, socialistične umetnosti. Ob ocenjevanju slovenske umetnosti je izhajal iz normativnih postavk sovjetskih estetikov. Menil je, da so se slovenski predvojni umetniki ločili od ljudstva in služili le zabavi vladajočih slojev. Umetnost predvojnih slovenskih ustvarjalcev je zatrl in jo označil za »kapitalistično umetnost«. Po njegovem mnenju je bilo potrebno obsoditi »izprijeni impresionizem in ekspresionizem ter smeri, ki so sledile: kubizem, futurizem in nadrealizem«. Zavzemal se je za uveljavitev sovjetske umetnosti v prvih letih po vojni. Bil je organizator samostojnega študija sociologije v Sloveniji in prvi predstojnik oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Umrl je leta 1976 v Ljubljani.
Po njem so leta 1976 poimenovali Osnovno šolo Borisa Ziherla za Bežigradom.[2], ki se je kasneje (12. junija 1997) preimenovala v OŠ Bežigrad.
Najpomembnejša dela
- Osnovni problemi marksizma, 1934 (prevod in spremna beseda) (COBISS)
- O Sovjetski zvezi, 1940 (COBISS)
- Tri razdobja v razvoju delavskega gibanja, 1943 (COBISS), 1944 (COBISS)
- France Prešeren – pesnik in mislec, 1949 (COBISS)
- Umetnosti in miselnost, 1956 (COBISS)
- Književnosti in družba, 1957 (COBISS)
- O humanizmu in socializmu, 1965 (COBISS)
- Ivan Cankar in naš čas, 1976 (COBISS)
Viri in opombe
- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ Odločba SOb Ljubljana Bežigrad št. 022-5/76-3 z dne 28. septembra 1976 o ustanovitvi OŠ Borisa Ziherla
Glej tudi
- seznam slovenskih filozofov
- seznam slovenskih politikov
- seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju
Zunanje povezave
- Pagon Neda. »Ziherl Boris«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- Boris Ziherl - grob na spletišču Slovenski grobovi
- Rojeni leta 1910
- Umrli leta 1976
- Slovenski filozofi
- Filozofi 20. stoletja
- Slovenski politiki
- Veterani druge svetovne vojne
- Slovenski komunisti
- Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani
- Člani Agitacijsko-propagandnega odseka Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda
- Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju
- Prešernovi nagrajenci
- Osebnosti s Škofjeloškega
- Slovenski akademiki
- Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- Slovenski univerzitetni učitelji
- Člani Komunistične partije Slovenije
- Ljudje, po katerih so poimenovali šolo
- Pokopani na Žalah, Ljubljana
- Boris Ziherl