Portal:Biologija/Ste vedeli (arhiv 2008)

Arhivi po letih

2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012
2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017
2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022
2023

Arhiv podatkov iz razdelka »Ste vedeli?« Biološkega portala za leto 2008.

51. – 52. teden 2008[uredi kodo]

... da v sorodstvo ščitastih stenic uvrščamo nekaj največjih vrst kopenskih stenic?
... da se nikotin imenuje po Jeanu Nicotu, ki je prvi prinesel tobak v Francijo?
... da so domačega vrabca namenoma zanesli v Severno Ameriko in Avstralijo, kjer od takrat povzroča precejšnjo škodo v ekosistemu?
... da je pobočnica (na sliki pobočnica morskega psa) čutilo, s katerim ribe zaznavajo mehanske tresljaje v okolici?

50. teden 2008[uredi kodo]

... da je črna štorklja sorodna beli, vendar jo je zaradi plašnosti za razliko od slednje izredno težko opazovati?
... da je beljakovina monelin (na sliki kristalna struktura), ki so jo izolirali iz plodov zahodnoafriške rastline Dioscoreophyllum cumminsii, 3000-krat slajša od saharoze?
... da imajo samci rogačev zaradi okornih mandibul težave s prehranjevanjem zaradi česar so pogosto odvisni od samic?
... da ima zlata nežica dolgo in podolgovato telo, ki je pokrito z drobnimi in globoko v kožo vraščenimi luskami?
... de je zatiranje bioloških vektorjev ena od osnovnih metod kontrole nalezljivih bolezni?

49. teden 2008[uredi kodo]

... da se bela štorklja (na sliki) praktično ne oglaša, le ob srečanju na gnezdu odrasli glasno trkajo s kljuni?
... da je bil molekularni biolog James D. Watson eden od odkriteljev strukture molekule DNA?
... da v medicinski terminologiji človeške zajedavce črvaste oblike (predvsem gliste in trakulje) označujemo z izrazom helminti?
... da obstajata dve sorti mandljevca, prva (ponavadi z belimi cvetovi) na kateri rastejo sladki mandlji in druga (ponavadi z rožnatimi) z grenkimi mandlji?
... da so žarkoplavutarice največja skupina rib, ki šteje preko 13.000 vrst v več kot 250 družinah?
... da je lignit, kot ostale vrste premoga nastal iz ostankov rastlin, ker pa je po izvoru najmlajši je v njem pogosto še jasno videti zgradbo lesa?

47. – 48. teden 2008[uredi kodo]

... da je bil Ernst Mayr eden najpomembnejših evolucijskih biologov 20. stoletja, katerega delo je pripomoglo k sodobni sintezi teorije evolucije iz Mendlove genetike, sistematike in Darwinovega koncepta evolucije?
... da je znanstveno ime rodu zlatic (Ranunculus) zloženka iz latinskih besed rana (žaba) in ulus (majhen), kar se verjetno nanaša na dejstvo, da je mnogo vrst vlagoljubnih in jih najdemo v bližini vodnih teles?
... da so se okuni sposobni zelo hitro razmnoževati, saj samica odloži med 4.000 in 15.000 iker letno?
... da tako kot »preobrazba« tudi »ličinka« (na sliki ličinka hrošča) ni povsem natančen izraz, saj označuje povsem različne oblike pri povsem nesorodnih organizmih, kot so žuželke, dvoživke in ožigalkarji.
da glede na to, na katero stran zleze oko ločimo bokoplavutarice na leve in desne, pri eni vrsti pa so lahko tako ene kot druge?

45. – 46. teden 2008[uredi kodo]

... da gliva Candida albicans povzroča oportunistično okužbo, kar pomeni, da se bolezen pojavi le pri osebah z zmanjšano odpornostjo?
... da je sadež acerole (na sliki) sočen, sladko-kisel in vsebuje veliko količino vitamina C?
... da je ruski pisatelj Vladimir Nabokov po emigraciji v Združene države Amerike sprva delal v Ameriškem prirodoslovnem muzeju, kjer se je ukvarjal s sistematiko metuljev?
... da grba v Sloveniji živi porečju Soče, v Rižani, Dragonji, Reki ter v manjših vodotokih jadranskega porečja?
... da je atenuacija v genetiki mehanizem, ki nadzira zmožnost nadaljnjega branja RNK-polimeraze?

43. – 44. teden 2008[uredi kodo]

... da so žuželke zaradi kratkega generacijskega časa sposobne razmeroma hitro razviti odpornost proti učinkom insekticidov?
... da je virusna ovojnica (na sliki) pri nekaterih virusih prisotna najbolj zunanja struktura, sestavljena iz lipidov, ki izvirajo iz lipidnega dvosloja gostiteljeve celice?
... da se uhati klobučnjak in druge vrste iz rodu Aurelia prehranjujejo s planktonom, v katerem so ličinke školjk, deseteronožcev in drugih morskih živali?
... da je rekombinantna DNK sintezna molekula DNK, sestavljena iz fragmentov DNK različnega izvora, ki se v takšnem zaporedju v naravi ne nahajajo?
... da so esencialne maščobne kisline večkrat nenasičene maščobne kisline, ki so nujno potrebne za normalno delovanje človeškega organizma in jih telo ne more proizvesti samo, zato jih mora prejeti s hrano?
... da je fitična kislina v mnogih rastlinskih tkivih poglavitna zaloga fosforja, zlasti v semenu?

42. teden 2008[uredi kodo]

... da so nekdaj po dnu in okolici Palškega jezera domačinke nabirale zelišča, predvsem brinje, pa tudi ozkolistni trpotec, rman in materino dušico za zdravilne pripravke?
... da je meso mlečnic (na sliki vrsta Lactarius vietus) zaradi posebne oblike celic krhko in sirnato, zaradi česar v Sloveniji ta rod pogosto imenujejo tudi sirovke?
... da so DDT med 2. svetovno vojno in po njej uspešno uporabljali za zatiranje komarjev, ki prenašajo malarijo, in zajedavskih uši, ki prenašajo tifus, kar je privedlo do bistvenega zmanjšanja pojavnosti teh dveh bolezni?
... da se zaradi zaviranja imunskega sistema včasih daje fludarabin tudi pri presaditvah kostnega mozga?

41. teden 2008[uredi kodo]

... da je francoski virolog Luc Montagnier za svoj prispevek k odkritju vloge virusa HIV pri AIDSu prejel Nobelovo nagrada za fiziologijo ali medicino 2008?
... da se količina strupenega solanina v krompirjevih gomoljih hitro poveča, kadar so izpostavljeni svetlobi, ob mehanski poškodbi ali napadu krompirjeve plesni?
... da se elementi sistema komplementa (na sliki beljakovina C1) sintetizirajo v glavnem v jetrih in predstavljajo 5% vseh globulinov v krvnem serumu?
... da v DNK in RNK pirimidinske baze tvorijo vodikovo vez s komplementarno purinsko bazo, in sicer citozin z gvaninom, timin (pri RNK uracil) pa z adeninom?

40. teden 2008[uredi kodo]

... da je znanstveno ime sladkaste mlečnice (Lactarius subdulcis) izpeljano iz latinskih besed sub "pod" ter dulcis "sladko".
... da je med najpomembnejšimi izdajami dela Systema Naturae dvanajsta, v kateri je avtor Carl Linnaeus poenotil znanstveno poimenovanje živalskih vrst?
... da je okamnitev ali petrifikacija način fosilizacije, pri kateri mineralne raztopine prepojijo odmrli rastlinski ali živalski organizem (na sliki okamnelo drevesno steblo)?
... da islandski lišaj raste na visoko ležečih področjih, najpogosteje na gozdni meji in nad njo, kjer lahko prekriva velike strnjene površine?
... da je slanikova golobica razširjena predvsem na severu vključno z arktičnim pasom, raste pa tudi južneje vse do Kostarike?

39. teden 2008[uredi kodo]

... da je bil anatom samouk Thomas Henry Huxley (na sliki) znan predvsem po srditi obrambi Darwinove teorije evolucije?
... da na svetu živi samo še okoli 2500 primerkov mačjega pande?
... da so tintnice dobile ime po tekočini, ki vsebuje črne spore in ki ob dozoritvi kaplja z njih?
... da je hordotonalni organ specializiran mehanoreceptorni organ, kakršnega najdemo pri žuželkah in rakih (posebej deseteronožcih)?
... da so jetra bistven organ za presnovo zdravilne učinkovine, ki pa poteka tudi na drugih mestih?

38. teden 2008[uredi kodo]

... da je rečna slepota bolezen, ki je posledica okužbe z vrsto zajedavskih glist Onchocera volvulus, ki se lahko v človeškem organizmu zadržujejo tudi do petnajst let?
... da je torpor prilagoditev majhnih toplokrvnih živali na dnevno-nočni cikel aktivnosti in nihanja temperature zraka?
... da je smrekova mlečnica (na sliki) ime dobila po zanjo značilnem rastišču, ki je pod smrekami?
... da poprova meta povzroča relaksacijo gastroezofagealnega sfinktra, kar povzroči kolcanje?
... da je etolog in evolucijski biolog Richard Dawkins zaslovel s knjigo Sebični gen, ki je popularizirala na gene osredotočeno gledanje na evolucijo in uvedla termin mem?

37. teden 2008[uredi kodo]

... da je skopolamin poimenovan po rodu rastlin Scopolia, iz katerih ga pridobivajo, ta pa po odkritelju, Scopoliju?
... da zajedavski kožokrilci z ovipozitorjem odlagajo jajčeca v telesa ličink drugih žuželk?
... da je termogeneza proces, s katerim živali s stalno telesno temperaturo (endotermi) generirajo toploto ob porabi energijskih zalog, kadar zunanja temperatura pade pod neko kritično mejo?
... da rod podgan vsebuje 56 vrst (na sliki siva podgana)?
... da je dlakavi sleč razširjen v vzhodnih in srednjih Alpah, italijanskih Dolomitih in na Balkanu?

36. teden 2008[uredi kodo]

... da je enoletnica rastlina katere razvoj od kalitve do semenske zrelosti je opravljen v isti vegetacijski sezoni?
... da je katal izpeljana enota SI, s katero merimo encimsko aktivnost?
... da je stenica zelena smrdljivka poznana predvsem po škodi, ki jo s prebadanjem rastlin in sesanjem rastlinskih sokov povzroča v kmetijstvu?
... da lahko škrlatnordečo kukavico (na sliki cvetovi) najdemo v večini delov Evrope, severni Afriki, Turčiji in na Kavkazu
... da opice iz rodu uakari skoraj nimajo podkožne maščobe, tako da njihovi plešasti obrazi izgledajo kot lobanje?

35. teden 2008[uredi kodo]

... da citronsko kislino (formula na sliki) vsebuje večina sadja, največ pa citrusi, kot so limone in pomaranče?
... da je slovenski biolog Boris Kryštufek pričel strokovno pot v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer dela še danes?
... da je nukleosom pri evkariotih enota v organizaciji kromatina, ki obsega približno 146 baznih parov DNK?
... da davico povzroča aerobna grampozitivna bakterija Corynebacterium diphtheriae?

34. teden 2008[uredi kodo]

... da se je areal tigrastega komarja (na sliki) v zadnjih desetletjih iz jugovzhodne Azije razširil na vse celine razen Antarktike?
... da sta pri izpahu vedno poškodovani tudi vez in sklepna ovojnica, ki odeva sklep?
... da iztrebkov ne sestavljajo le neprebavljeni ostanki hrane, ampak tudi različni izločki (poglavitno iz jeter), sluzi, odluščene celice črevesne sluznice in bakterije, ki so navadno v črevesu.
... da sta mehanizma preobrazbe celična rast in diferenciacija, ki ju regulirajo hormoni, izločanje teh pa starost in dejavniki okolja?

31. – 33. teden 2008[uredi kodo]

... da v živem svetu srečamo različne skupine amilaz že pri preprostih organizmih, kakršne so bakterije in glive?
... da bljuvanje povzročajo krči želodčnih mišic, ki potiskajo hrano in druge snovi v želodcu nazaj?
... da je vzdušnica cevasta struktura, del sistema dihal pri nekaterih členonožcih?
... da je absolutni pogoj za življenje vir energije in predstava o naseljivem planetu pomeni, da mora biti izpoljnjenih več geofizikalnih, geokemijskih in astrofizikalnih kriterijev preden bo lahko astronomsko telo vzdrževalo življenje?
... da je brazgotina (na sliki) znamenje, ki ostane na koži ali drugih tkivih po zaceljenju rane?
... da je zbirka knjig slovenskega biologa srbskega rodu Jovana Hadžija postala osnova za vzpostavitev biološke knjižnice na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani?

30. teden 2008[uredi kodo]

... da izvor koloradskega hrošča (na sliki) ni točno znan, predvideva pa se, da izvira s področja današnjega Kolorada in Mehike?
... da je utrujenost obrambni mehanizem organizma, ki varuje energijske rezerve in preprečuje prehudo obrabo organov?
... da v Jadranu živi okoli 150 vrst deseteronožcev, približno polovica toliko pa je znanih za Tržaški zaliv?
... da so vinske mušice dobile ime po tem, da jih privablja vonj tekočin, v katerih poteka fermentacija?

29. teden 2008[uredi kodo]

... da je človek edini poznan gostitelj bakterije Bordetella pertussis (na sliki obarvana po Gramu), ki povzroča oslovski kašelj?
... da mladiči komodoškega varana živijo v drevju, s čimer se izognejo plenilcem in kanibalističnim odraslim?
... da si planinska kavka zgradi gnezdo iz suhljadi, postlano z vlakni, dlako in perjem v skalni razpoki?
... da je kvadratni pronator mišica, ki izvira iz spodnje četrtine volarne strani podlahtnice ter se narašča na volarni distalni del koželjnice?

28. teden 2008[uredi kodo]

... da mala okrogla mišica skupaj s podgrebenčnico skrbi za zunanjo rotacijo in primikanje v ramenskem sklepu?
... da je Vijačnica-obrat-vijačnica (na sliki) pri beljakovinah ena od vrst strukturnih motivov, dolga približno 20 aminokislinskih ostankov?
... da izraz mejoza izhaja iz grškega glagola meioun in pomeni »narediti majhno«, kakršen je tudi rezultat mejoze?
... da je kavka ena izmed najmanjših ptic iz roda vran?

27. teden 2008[uredi kodo]

... da je črnorepka dobila ime po temni pegi na korenu repne plavuti, ki spominja na oko?
... da sprednja nazobčana mišica (musculus serratus anterior) Izvira iz prvega do devetega rebra lateralne strani prsnega koša, ter se narašča na medialni rob lopatice?
... da obustne okončine žuželk (na sliki obustne okončine lepenca) izraščajo iz vsakega od šestih členov glave, razen drugega, in tvorijo nekakšno cev, ki vodi do samih ust?
... da izmenična enostranska kontrakcija leve in desne lateralne pterigoidne mišice omogoča mletje hrane?

26. teden 2008[uredi kodo]

... da sta nadledvični žlezi (na sliki kot »adrenal gland«) sta glavni organ, ki skrbi za odgovor telesa na stres preko izločanja kortikosteroidov in kateholaminov?
... da so človečnjaki v splošnem vsejedi, ki se večinoma prehranjujejo z lahko prebavljivo rastlinsko hrano, del pa predstavlja tudi živalski plen?
... da so za morske spake značilne velike glave z velikimi usti, v katerih so nazaj zakrivljeni zobje?
... da je biolog Narcis Mršić za svoje znanstveno delo in neutrudno predstavljanje naravnega bogastva Slovenije njenim prebivalcem prejel mnogo nagrad, med njimi Zlati znak Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU leta 1996?
... da so dom sladkosnede poletuše vrečarice deževni gozdovi Avstralije, Nove Zelandije in Indonezije?

25. teden 2008[uredi kodo]

... da sta najbolj znana prispevka Konrada Lorenza (na sliki z Nikolaasom Tinbergenom) na področju etologije hidravlični model motivacije in koncept vtisnjenja?
... da je Ameriški staffordshirski terier pasma psa, ki je nastala v drugi polovici 19. stoletja s križanjem buldoga in terierja?
... da je špar najmanjši od vseh rib svoje družine in zraste do 22 cm ter doseže do 37 dekagramov?
... da virus mumpsa, virus iz rodu rubulavirusov, povzroča bolezen le pri človeku?

24. teden 2008[uredi kodo]

... da je invazivna vrsta tujerodna vrsta, ki se hitro širi v novi areal in uspeva v naravnih habitatih, tako da s svojo prisotnostjo in pogostostjo povzroča opazne spremembe v strukturi in/ali funkciji ekosistema?
... da je mišica nadgrebenčnica pomembna odmikalka ramenskega sklepa, sodeluje pa tudi pri zunanji rotaciji?
... da je ameriški črni medved (na sliki) najbolj razširjena vrsta medveda, ki izvira iz Severne Amerike?
... da mala rombasta mišica sodeluje pri primikanju in notranji rotaciji lopatice ter retrakciji ramenskega obroča?

23. teden 2008[uredi kodo]

... da semena kukavičevk (na sliki) nimajo rezervnih snovi, zato po kalitvi ne morejo hraniti rastlinske zasnove in vlogo prehranjevanja sprva opravljajo glive?
... da je edini še živeči pripadnik prakuščarjev tuatara, ki se je ohranil na Novi Zelandiji?
... da so tanini rastlinske polifenolne spojine grenkega okusa, ki vežejo in obarjajo ali zvijajo beljakovine?
... da se smrdokavra oglaša z značilnim »up-up-up«, po čemer je dobila znanstveno ime (Upupa epops), kakor tudi ime v nekaterih drugih jezikih (npr. angleško hoopoe, portugalsko poupa itd.)?
... da je spolno prenosljiva bolezen bolezen, pri kateri obstaja velika verjetnost, da se bo od okuženega človeka ali živali prenesla na zdravega s spolnim odnosom?

22. teden 2008[uredi kodo]

... da mišica žvekalka (na sliki) dviga spodnjo čeljustnico in posledično zapira usta?
... da močvirsko sklednico poleg uničevanja habitatov ogroža tudi neodgovorno vnašanje podobne, a tujerodne in mnogo agresivnejše rdečevratke v naravo?
... da je bilo prvo konvencionalno transgeno žito vzgojeno z laboratorijskim gojenjem hibrid rži in pšenice leta 1876?
... da so bile v evropski kulturi krastače pogosto uporabljene kot prispodoba za hudobna bitja in so jih povezovali s čarovnicami?
... da se navadna kislica lahko goji tudi kot vrtna rastlina in uporablja kot začimba?

21. teden 2008[uredi kodo]

... da so flavonoidi sekundarni rastlinski metaboliti, najbolj znani po antioksidativnem delovanju?
... da med rake (na sliki postranica vrste Abludomelita obtusata) uvrščamo tako živali mikroskopskih velikosti kot 70 cm dolge ameriške jastoge, ki tehtajo do 20 kg, in morske pajke, ki z nogami vred merijo nekaj metrov?
... da pri nekaterih vrstah ščinkavcev pojejo tudi samice?
... da večina vrst narcis cveti spomladi, nekatere pa tudi v jeseni?
... da v Petelinjskem jezeru zaradi presihanja ni rib, so pa v njem našteli 13 vrst vodnih nevretenčarjev?

20. teden 2008[uredi kodo]

... da živi v Sloveniji kar 250 vrst malih škržatkov (na sliki dvopikčasti škržatek) pri čemer jih je za celotno srednjo Evropo znanih okoli 350?
... da je užitni smrček v Sloveniji zelo pogosta goba?
... da sta bila domači pes in domača ovca med prvimi udomačenimi živalmi?
... da zraste sabljarka od 20 do 30 cm v dolžino, posamezni osebki pa dosežejo tudi 60 cm?
... da je divji petelin izrazit rastlinojed, le mladiči v času hitrega razvoja potrebujejo hrano z veliko beljakovinami in lovijo tudi žuželke?

19. teden 2008[uredi kodo]

... da so fosilizirani rovi pritlikavih listnih zavrtačev v listih, stari 100 milijonov let, med najstarejšimi fosilnimi ostanki metuljev sploh?
... da pri ribah škrge (na sliki) ležijo v škržni votlini, ki je pokrita s škržnim poklopcem?
... da je bila mokriška jama sprva znana po številnih kosteh jamskega medveda pa tudi drugih živali (volka, kozoroga, jamskega leva), ki so jih našli v njej?
... da se mladi fratri pogosteje združujejo v jate kot odrasle ribe, ki so pogosto tudi samotarske?
... da prave some najlaže prepoznamo po dobro vidnih in običajno dolgih brkih, ki jih imajo okoli ust?

18. teden 2008[uredi kodo]

... da je Friedrich Louis Dobermann ustvaril pasmo doberman za osebno zaščito pri delu davčnega izterjevalca in nočnega čuvaja?
... da je tuatara (na sliki) edini preživeli predstavnik starinske skupine plazilcev, ki je svoj razcvet doživela pred 200 milijoni let?
... da plodovi navadnega rakitovca ostanejo na rastlinah še dolgo potem, ko le-te odvržejo listje?
... da lahko doseže bulmastif težo tudi do 60 kilogramov?

17. teden 2008[uredi kodo]

... da je za ruševca značilno, da pozimi prenočuje v luknjah, ki si jih izkoplje v snegu?
... da so čopičaste plesni (na sliki) pomembne pri sintezi antibiotikov, pa tudi sirov s plemenito plesnijo?
... da samec zajedavske stenice oplodi samico tako, da s svojim penisom predre njen zadek in izbrizga semensko tekočino vanjo?
... da je domovina gvajave srednja Amerika, od koder so jo kot okrasno drevo zanesli po vsem svetu?
... da celični skelet sodeluje pri spreminjanju oblike celice in gibanju organelov ter sodeluje pri celični delitvi?

16. teden 2008[uredi kodo]

... da navadna peščena kozica, rak iz družine kozic, živi do tri leta?
... da zraste gof (na sliki) do dva metra v dolžino?
... da je bil hrib Golovec v preteklosti večinoma porasel s travo, načrtno pogozdovanje pa se je pričelo po letu 1890?
... da je bioetika veda, ki na sistematičen način preučuje moralne vidike ved o življenju in zdravstva?
... da so prve uspešne klinične preizkuse penicilina izvedli šele leta 1942, 14 let po njegovem odkritju?

15. teden 2008[uredi kodo]

... da so čopasti ponirki (na sliki par) znani predvsem po zapletenem vzorcu dvorjenja, pri katerem razkazujejo čopke na glavi?
... da marelica (Prunus armeniaca) izvira iz severovzhodne Kitajske blizu meje z Rusijo in ne iz Armenije kot nakazuje znanstveno ime?
... da lahko organizem velblodov prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci?
... da infrazvoka človeško uho ne more zaznati vendar kljub temu vpliva na počutje?

14. teden 2008[uredi kodo]

... da se del zalubnikov namesto z lesom prehranjuje z vrsto glive, ki prerašča stene njihovih rovov?
... da iz lesa italijanskega javorja (na sliki) izdelujejo glasbene inštrumente, furnir in masivno pohištvo?
... da morajo za specifičnost verižne reakcije s polimerazo imeti oligonukleotidni začetniki točno določeno nukleotidno zaporedje?
... da so na Volovji rebri opazovali že 97 vrst ptic, od katerih jih 75 vrst na območju tudi gnezdi?
... da velja Ezop za začetnika evropske basni?