Slanikova golobica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Slanikova golobica
Russula xerampelina.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Deblo: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes
Podrazred: Agaricomycetidae
Red: Russulales (golobičarji)
Družina: Russulaceae (golobičarke)
Rod: Russula (golobica)
Vrsta: R. xerampelina
Znanstveno ime
Russula xerampelina
(Schaeff.) Fr.
Sinonimi

Russula erythropoda
Russula erythropus Pelt.

Predloga:MikomorfopoljeO uporabi mikomorfopolja
Russula xerampelina
mikološke značilnosti:
Gills icon.png 
tip himenija: lističi
Convex cap icon.svg 
Flat cap icon.svg 

klobuk: izbočen ali zravnan

Free gills icon2.svg 

pritrditev himenija: prost

Bare stipe icon.png 

bet: gol

Mycorrhizal ecology icon.png 

ekologija: mikoriza

Choice toxicity icon.png 

užitnost: odlična


Slanikova golobica (znanstveno ime Russula xerampelina) je gliva z užitno gobo iz družine golobičarke. Spada v skupino golobic, ki z železovim sulfatom (FeSO4) reagirajo zeleno.

Opis[uredi | uredi kodo]

Slanikova golobica ima sprva izbočen nato pa zravnan in na koncu udrt klobuk, ki doseže premer od 5 - 12 cm. Kožica na klobuku je gladka, vinsko rdeče barve in na obrobju nekoliko svetlejša ter lupljiva. Stare gobe imajo raven in nekoliko nažlebljen rob. Na spodnji strani klobuka je bela do svetlo okrasta trosovnica, sestavljena iz srednje gostih, širokih in na bet pripetih lističev, ki so včasih viličasto razcepljeni. V njih je okrast trosni prah, sestavljen iz široko elipsastih trosov, dimenzij 7,5-10,5 x 7-8,5 mikrona. Spoznamo jo po temno rdečem klobuku in karminastem betu.

Bet doseže 4-8 cm v višino in meri v premeru od 1-2 cm. Poln in valjast bet je karminasto rdeče barve, barva pa je v dnišču še posebej izrazita. Na poškodovanih mestih postane rumenkasto rjav, sicer pa je vzdolžno gubast.

Meso te vrste golobic je na prerezu belo, na zraku pa kmalu rumeno rjavo oksidira, v stiku z železovim sulfatom pa pozeleni. Goba ima tipičen vonj morski hrani, po čemer je goba dobila slovensko ime.

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Slanikova golobica je v Sloveniji dokaj redka goba, ki raste pod iglavci ali v mešanem gozdu. Običajno se pojavlja posamezno ali v manjših skupinah od poletja do jeseni. Bolj pogosta je ta vrsta v severnih delih sveta in pogosto sega celo v arktični pas. Na jugu, kjer je bolj redka, pa so jo našli celo v Kostariki[1].

Kulinarično spada med dobre gobe, primerna pa je za različne jedi in mešanje z drugimi gobami. Starejši primerki imajo lahko dokaj vsiljiv in naprijeten vonj, zaradi česar so bolj priljubljene mlajše gobe.

Podoben vonj kot slanikova golobica ima vabljiva golobica (Russula amoena), ki je prav tako užitna. Rdeče obarvana je tudi strupena cedrova golobica (Russula badia), ki pa ima vonj po cedrovini in je zelo pekoča. Neužitna je tudi slanikovi golobici podobna rdečebetna golobica (Russula rhodopoda). Med podobne, užitne golobice sodi še škrlatna golobica (Russula krombholzii), ki ima bel bet, njeno meso pa rahlo sivi, češnjeva golobica (Russula sanguinea), ki nima lupljive kožice, pa je pekoča in neužitna.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Michael Kuo (2005). "Russula xerampelina". Mushroomexpert. Pridobljeno dne 26- avgusta 2008.  Neznan parameter |month= ni upoštevan (pomoč)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]