Spolno prenosljiva bolezen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Spolno prenosljiva bolezen
Klasifikacija in zunanji viri
Propagandni poster v ZDA, ki v 2. svetovni vojni poziva vojake in mornarje, da se zaščitijo. Na dnu plakata je zapisano: "Ne morete premagati osi, če se nalezete VD (veneric disease)."
MKB-10 A64
MKB-9 099.9
DiseasesDB 27130
MeSH D012749

Spolno prenosljiva bolezen ali venerična bolezen je bolezen, pri kateri obstaja velika verjetnost, da se bo od okuženega človeka ali živali prenesla na zdravega s spolnim odnosom, kar lahko vključuje vaginalni, oralni ali analni odnos.

Nekatere spolno prenosljive bolezni se lahko prenašajo tudi z izmenjavo drugih telesnih tekočin, npr. krvi ob uporabi kontaminiranih injekcijskih igel ali transfuziji, materinim mlekom ob dojenju ipd.

V zadnjem času se za pojav vedno bolj uveljavlja izraz spolno prenosljiva okužba, ki je splošnejši; oseba je lahko namreč okužena in deluje kot prenašalec, čeprav sama ne izraža simptomov, značilnih za bolezen.

Virusne okužbe[uredi | uredi kodo]

Hiv (humani imunodeficientni virus)[uredi | uredi kodo]

Hiv je retrovirus, ki napada človekov imunski sistem, zaščito pred okužbami in boleznimi. Nezdravljena okužba s hivom vodi v razvoj aidsa.[1] Hiv se najpogosteje prenaša s spolnimi odnosi (analnimi, vaginalnimi in oralnimi) in s souporabo igel za injiciranje drog.

Zdravljenje hiva[uredi | uredi kodo]

Za hiv še ni zdravila, vendar učinkovita protivirusna terapija virusu prepreči razmnoževanje, kar onemogoči razvoj aidsa. Dosledno jemanje zdravil pomeni, da lahko večina ljudi, ki živijo s hivom, pričakuje običajno življenjsko dobo.[2]

Simptomi[uredi | uredi kodo]

Od enega do šest tednov po okužbi se pri 50-90% oseb pojavijo simptomi okužbe, ki jih imenujemo akutni hiv sindrom oziroma akutni retrovirusni sindrom. Simptomi akutnega hiv sindroma postopoma minejo, nato pa nastopi brezsimptomatsko obdobje okužbe, ki v povprečju traja od 8 do 10 let. Takrat oseba s hivom nima posebnih zdravstvenih težav.[3]

Ker so lahko simptomi neznačilni ali se ne pojavijo, je edini zanesljivi način ugotavljanja okužbe s hivom testiranje z odvzemom krvi.

Verjetnost okužbe s hivom pri posamezni obliki spolnega odnosa[uredi | uredi kodo]

Oblika spolnega odnosa Verjetnost okužbe pri enem spolnem odnosu
receptivni analni seks 1,4 %[4]
insertivni analni seks 0,11 % obrezani, 0,62 % neobrezani[5]
receptivni vaginalni seks 0,08 %[6]
insertivni vaginalni seks 0,04 %[7]
receptivni oralni seks 0,04 %[8]

Preventiva[uredi | uredi kodo]

Med najbolj zanesljive oblike preprečevanje okužbe s hivom se uvrščajo:

  • antiretrovirusna terapija oseb, ki živijo s hivom,
  • dosledna uporaba kondoma
  • PrEP, preventivno zdravljenje, katerega cilj je preprečitev okužbe s hivom,
  • PEP, zaščitno zdravljenje po izpostavitvi hivu.
Oblika preventive Zmanjšanje možnosti okužbe
HIV antiretrovirusna terapija pri HIV+ za 96 %[9]
PrEP za 90-99%, pri doslednem jemanju zdravil[10][11]
PEP za 83 %[12]
Dosledna uporaba kondomov za 80 %[13]

Druge virusne okužbe[uredi | uredi kodo]

Bakterijske okužbe[uredi | uredi kodo]

Med bakterijske okužbe spadajo sifilis, gonoreja in klamidija.

Testiranje[uredi | uredi kodo]

Spolno prenosljive okužbe se testirajo:

  • z odvzemom krvi (hiv, hepatitisi, sifilis),
  • z odvzemom brisa (HPV, herpes, gonoreja, klamidija)


  1. ^ "Kaj je hiv | KAJiščeš.si". Pridobljeno dne 2016-07-07. 
  2. ^ "Zdravljenje okužbe s hiv | KAJiščeš.si". Pridobljeno dne 2016-07-07. 
  3. ^ "Kaj je hiv | KAJiščeš.si". Pridobljeno dne 2016-07-07. 
  4. ^ Baggaley, Rebecca F; White, Richard G; Boily, Marie-Claude (2010-08-01). "HIV transmission risk through anal intercourse: systematic review, meta-analysis and implications for HIV prevention". International Journal of Epidemiology 39 (4): 1048–1063. doi:10.1093/ije/dyq057. ISSN 0300-5771. PMC 2929353. PMID 20406794. 
  5. ^ Jin, Fengyi; Jansson, James; Law, Matthew; Prestage, Garrett P.; Zablotska, Iryna; Imrie, John C. G.; Kippax, Susan C.; Kaldor, John M.; Grulich, Andrew E. (2010-03-27). "Per-contact probability of HIV transmission in homosexual men in Sydney in the era of HAART". AIDS (London, England) 24 (6): 907–913. doi:10.1097/QAD.0b013e3283372d90. ISSN 1473-5571. PMC 2852627. PMID 20139750. 
  6. ^ Boily, Marie-Claude; Baggaley, Rebecca F.; Wang, Lei; Masse, Benoit; White, Richard G.; Hayes, Richard J.; Alary, Michel (2009-02-01). "Heterosexual risk of HIV-1 infection per sexual act: systematic review and meta-analysis of observational studies". The Lancet. Infectious Diseases 9 (2): 118–129. doi:10.1016/S1473-3099(09)70021-0. ISSN 1473-3099. PMC 4467783. PMID 19179227. 
  7. ^ Boily, Marie-Claude; Baggaley, Rebecca F.; Wang, Lei; Masse, Benoit; White, Richard G.; Hayes, Richard J.; Alary, Michel (2009-02-01). "Heterosexual risk of HIV-1 infection per sexual act: systematic review and meta-analysis of observational studies". The Lancet. Infectious Diseases 9 (2): 118–129. doi:10.1016/S1473-3099(09)70021-0. ISSN 1473-3099. PMC 4467783. PMID 19179227. 
  8. ^ del Romero, Jorge; Marincovich, Beatriz; Castilla, Jesús; García, Soledad; Campo, Julián; Hernando, Victoria; Rodríguez, Carmen (2002-06-14). "Evaluating the risk of HIV transmission through unprotected orogenital sex". AIDS (London, England) 16 (9): 1296–1297. ISSN 0269-9370. PMID 12045500. 
  9. ^ Cohen, Myron S.; Chen, Ying Q.; McCauley, Marybeth; Gamble, Theresa; Hosseinipour, Mina C.; Kumarasamy, Nagalingeswaran; Hakim, James G.; Kumwenda, Johnstone; Grinsztejn, Beatriz. "Prevention of HIV-1 Infection with Early Antiretroviral Therapy". New England Journal of Medicine 365 (6): 493–505. doi:10.1056/nejmoa1105243. 
  10. ^ Baeten, Jared M.; Donnell, Deborah; Ndase, Patrick; Mugo, Nelly R.; Campbell, James D.; Wangisi, Jonathan; Tappero, Jordan W.; Bukusi, Elizabeth A.; Cohen, Craig R. (2012-08-02). "Antiretroviral Prophylaxis for HIV Prevention in Heterosexual Men and Women". New England Journal of Medicine 367 (5): 399–410. doi:10.1056/NEJMoa1108524. ISSN 0028-4793. PMC 3770474. PMID 22784037. 
  11. ^ Grant, Robert M.; Lama, Javier R.; Anderson, Peter L.; McMahan, Vanessa; Liu, Albert Y.; Vargas, Lorena; Goicochea, Pedro; Casapía, Martín; Guanira-Carranza, Juan Vicente (2010-12-30). "Preexposure Chemoprophylaxis for HIV Prevention in Men Who Have Sex with Men". New England Journal of Medicine 363 (27): 2587–2599. doi:10.1056/NEJMoa1011205. ISSN 0028-4793. PMC 3079639. PMID 21091279. 
  12. ^ "Post-exposure prophylaxis - Efficacy". Pridobljeno dne 2016-07-08. 
  13. ^ Weller, S.; Davis, K. (2002-01-01). "Condom effectiveness in reducing heterosexual HIV transmission". The Cochrane Database of Systematic Reviews (1): CD003255. doi:10.1002/14651858.CD003255. ISSN 1469-493X. PMID 11869658.