Čarovnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Čarovnica na sliki Johna Williama Waterhousa (olje na platnu, 1886)

Čarovnice so izmišljena bitja, ki naj bi po prepričanju nekaterih imela nadnaravno moč. Po navadi so upodobljene z značilnim koničastim klobukom, včasih tudi z metlo (s katero naj bi letele). Spremljale naj bi jih njihove, tako imenovane čarovniške živali, kot so npr. mačke ali vrane. Čarovnice naj bi izrekale uroke ter kuhale razne napoje in zvarke. Pri tem naj bi uporabljale pripomočke, kot so na primer kotel, čarovniška palica, čarovniške knjige ter razne čarovne simbole in amulete. Nekateri ljudje jim pripisujejo tudi sposobnost vedeževanja, prerokovanja in jasnovidnost. S čaranjem naj bi pravtako znale spreminjati podobo. Moč čarovnic naj bi bila največja ob tako imenovanih čarovniških dneh (četrtek, petek in sobota) ter ponoči in ob polni luni. Coprnice ali vešče, kot so čarovnicam tudi rekli, naj bi se najraje spreminjale v živali. Sestajale naj bi se ponoči (priljubljeno zbirališče čarovnic v Sloveniji naj bi bila gora Slivnica (vzpetina)). Po nekaterih krščanskih dogmah naj bi bile odposlanke hudiča. Svoje moči naj bi uporabljale v zle namene (npr. povzročanje slabega vremena, bolezni in nesreče) in tako škodovale ljudem.

Zato so jih začeli preganjati že v srednjem veku, predvsem Inkvizicija. Čarovništvo so večinoma pripisovali nenavadnim, samotarskim ženskam. Največ pa so jih pobili v 17. stoletju. Takrat je bilo veliko nedolžnih žensk obsojenih na smrt, oziroma na »preizkus«, ki naj bi pokazal ali so res čarovnice. Ti preizkusi so bili kruti in največkrat izvedeni tako, da je ženska ali umrla ali bila obsojena kot čarovnica. Čarovništva so obsojali tudi moške. Mučenje je bilo grozljivo, metode pa so človeka iznakazile ali ubile. Izpahovanje sklepov, puljenje zob in nohtov, ožiganje kože, rezanje udov in izžiganje ali dolbljenje oči iz jamic - vse to so bile strahotne metode mučenja, po katerih je žrtev po navadi priznala zločin, ki ga sploh ni naredila. Ljudje so počasi nehali verjeti v čarovnice oziroma jih preganjati šele v 19. stoletju. V Angliji so šele leta 1951 odpravili zadnji zakon o prepovedi čarovništva, a vendar se čarovništvo še sedaj preganja v nekaj manj razvitih državah.To je končala Marija Terezija.

Čarovnice v pravljicah in knjigah[uredi | uredi kodo]

Čarovnice se pojavljajo tudi v mnogih zgodbah. Nekatere izmed teh so: Čarovnica Čirimbara, Coprnica Zofka (Svetlana Makarovič) po kateri je bil posnet tudi celovečerni lutkovni film,Coprniški muc (Svetlana Makarovič), Janko in Metka, Sneguljčica in sedem palčkov, Čarovnice (Roald Dahl,1983) po kateri so pravtako posneli film in sicer leta 1990, Mala čarovnica Lili (Knister), Podobe čarovnic in vil in Podobe domišljije, Mali Hokuspokus (Mira Lobe, 1997),...

Glej tudi[uredi | uredi kodo]