Konrad Lorenz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Konrad Lorenz
Portret
Rojstvo 7. november 1903({{padleft:1903|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][3]
Dunaj[1][4]
Smrt 27. februar 1989({{padleft:1989|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][3] (85 let)
Dunaj[1]
Narodnost avstrijska
Področja etologija
Pomembne nagrade Nobel prize medal.svg Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (1973)
Konrad Lorenz (levo) in Nikolaas Tinbergen, 1978

Konrad Zacharias Lorenz, avstrijski zoolog - etolog in ornitolog ter nobelovec, * 7. november 1903, Dunaj, Avstrija (takrat Avstro-Ogrska), † 27. februar 1989, Altenberg, Avstrija.

Lorenz je bil eden od začetnikov sodobne etologije. Svoje raziskovalno področje je imenoval živalska psihologija in v nemško govorečih državah je poznan kot oče te znanstvene discipline. Za odkritja na področju prožilcev in strukture prirojenih vedenjskih vzorcev je leta 1973 skupaj z Nikolaasom Tinbergenom in s Karlom von Frischem prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

Njegova najbolj znana prispevka na področju etologije sta hidravlični model motivacije in koncept vtisnjenja (imprintinga). Širši javnosti pa je znan predvsem po svojih poljudnoznanstvenih knjigah, kot so Er redete mit dem Vieh, den Vögeln und den Fischen (1949, slovensko Govori z govedom, s pticami in z ribami), So kam der Mensch auf den Hund (1950, slovensko Tako se je človek znašel s psom) in Das sogenannte Böse (1963), v katerih opisuje svoje izkušnje z živalmi in ljudmi.

Proti koncu svojega življenja se je usmeril k sociologiji. Že ob vzponu Nacizma v Avstriji in Nemčiji je izražal odobravanje dela nacistične ideologije, predvsem v povezavi z evgeniko. Leta 1938 se je včlanil v NSDAP in sprejel profesorsko mesto na univerzi. Kasneje se je distanciral od nacizma in je sodelovanje z nacisti obžaloval do konca življenja.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 http://www.nobelprize.org/nobel_prizes/medicine/laureates/1973/lorenz-facts.html
  2. ^ 2,0 2,1 Record #118574337 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. ^ 3,0 3,1 data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.
  4. ^ Лоренц Конрад // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)