Ezop
Ezop | |
---|---|
![]() | |
Rojstvo | cca. 620 pr. n. št.[1] Mesembria (Pontus)[d] |
Smrt | cca. 564 pr. n. št. Delfi |
Poklic | fabulist, mitograf, filozof, pisatelj |
Ezop [ezóp] (staro grško starogrško Αἴσωπος: Aisōpos, latinsko Aesopus), staro grški basnopisec.
Ezop velja za začetnika evropske basni. O njegovem življenju ni veliko znanega, zato ga včasih obravnavajo kot mitološko osebnost. Živel naj bi v 6 stoletju pr. n. št., kot možna kraja njegovega rojstva se navajata Frigija v Mali Aziji ali pa grška Trakija. Domneva se, da je kot suženj živel na otoku Samosu v Joniji. Svobodo si je prislužil s svojo modrostjo, zaradi katere je bil med svojimi gospodarji zelo priljubljen. Ravno zaradi nje domnevajo, da je nekaj časa delal kot svetovalec pri kralju Likungu.
Ezopove basni[uredi | uredi kodo]
Njegove basni so bile zelo enostavne, prepletene s humorjem in prikazovanjem človeških medsebojnih odnosov ter karakterjev. Pri ustvarjanju basni se je zgledoval po indijskih. Domneva se, da basni ni zapisal, ampak da jih je pripovedoval, to pa ne zato, da bi ljudi zabaval, temveč zato, da bi se iz njih kaj naučili, saj je na koncu vsake basni sledil poučni moralni nauk. Njegove basni je latinski basnopisec Feder (lat. Phaedrus) prepesnil v latinščino.
Nekaj ezopovih najbolj znanih basni
- O goski ki je nesla zlata jajca
- Pastirček in volk
- Lisica in grozdje
- Zajci in žabe
- Zajec in Želva
- Človek in satir
- Mestna in poljska miš
Sklici[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Ezopova dela na spletni strani Project Gutenberg. (angleško)