Kateholamini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Noradrenalin (norepinefrin)
Adrenalin (epinefrin)

Kateholamíni so organske spojine s simpatikomimetičnim delovanjem, sestavljene iz aromatskega katehola (benzen z dvema hidroksilnima skupinama) in alifatskega aminskega dela.[1][2] Mednje spadajo na primer adrenalin, noradrenalin in dopamin.[1] Številni psihostimulansi so analogi kateholaminov.

So derivati aminokisline tirozina.[3] Tirozin nastane s hidroksilacijo fenilalanina s pomočjo encima fenilalanin-hidroksilaze, prav tako pa ga telo pridobi iz beljakovin v prehrani. Celice, ki proizvajajo in izločajo kateholamine, uporabljajo različne reakcije pretvorbe tirozina preko L-dope do dopamina. Odvisno od celice se lahko dopamin nadalje pretvori do noradrenalina in naprej do adrenalina.[4]

Visoke ravni kateholaminov v krvi so povezane s stresom. Med tako imenovanim odzivom boja ali bega se namreč iz nadledvičnic sprostijo velike količine adrenalina in noradrenalina.[5] Nekateri značilni učinki so zvečana hitrost bitja srca in zvišana raven glukoze v krvi.

Zgradba[uredi | uredi kodo]

V kemijski zgradbi kateholaminov je prisoten benzenov obroč z dvema hidroksilnima skupinama, vmesno etilno verigo in končno aminsko skupino. Feniletanolamini, kot je na primer noradrenalin, imajo na etilni skupini še vezano hidroksilno skupino.

Proizvodnja in razgradnja[uredi | uredi kodo]

Mesto sinteze[uredi | uredi kodo]

Kateholamini nastajajo zlasti v kromafinih celicah sredice nadledvičnice in v postganglijskih vlaknih simpatičnega živčevja. Dopamin, ki deluje kot živčni prenašalec v osrednjem živčevju, se tvori v večjih količinah v telesih živčnih celic v dveh predelih možganskega debla, v črna substanca|črni substanci in ventralni tegmentalni arei. Podobna, z melaninom pigmentirana telesa živčnih celic v modrem jedru proizvajajo noradrenalin.

Sinteza[uredi | uredi kodo]

Prvi kateholamin, ki nastaja v seriji iz dope, je dopamin. Z nadaljnjo modifikacijo le-tega pa nastaneta noradrenalin in adrenalin. Encim dopamin-hidroksilaza potrebuje kot kofaktor baker, DOPA-dekarboksilaza pa piridoksal fosfat (kofaktorja nista prikazana na spodnji shemi). Hitrost omejujoča stopnja pri sintezi kateholaminov je hidroksilacija tirozina.

Biosintezne poti aminov v sledovih in kateholaminov pri človeku[6][7]
L-fenilalanin se pretvori v L-tirozin s pomočjo encima hidroksilaze aromatskih aminokislin (AAAH), pri tem sodelujeta kisik (O2) in tetrahidrobiopterin kot kofaktorja. L-tirozin se nato pretvori v L-dopo, prav tako z encimom AAAH ter s kofaktorji tetrahidrobiopterinom, O2 in železovim ionom. L-DOPA se pretvori v dopamin z encimom dekarboksilaza aromatskih L-aminokislin (AADC) in s piridoksal fosfatom kot kofaktorjem. Dopamin je nadalje predhodnik živčnih prenašalcev adrenalina in noradrenalina. V noradrenalin se pretvori z encimom dopamin β-hidroksilazo (DBH) in s kisikom ter L-askorbinsko kislino kot kofaktorjema. Noradrenalin se pretvori v adrenalin z encimom feniletanolamin N-metiltransferazo (PNMT) s kofaktorjem S-adenozil-L-metioninom.

Razgradnja[uredi | uredi kodo]

Razpolovna doba kateholaminov v krvnem obtoku je nekaj minut. Razgradijo se bodisi z metilacijo z encimom katehol-O-metiltransferazo (COMT) bodisi z deaminacijo z monoaminskimi oksidazami (MAO). Zaviralci monoamin oksidaze se vežejo na monoamin oksidaze in tako zavirajo razgradnjo kateholaminov in nekaterih drugih monoaminov.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522190/kateholamin?query=kateholamin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 1. 2016.
  2. ^ Fitzgerald, P. A. (2011). "Chapter 11. Adrenal Medulla and Paraganglia". V: Gardner, D. G.; Shoback, D. Greenspan’s Basic & Clinical Endocrinology (9. izd.). New York: McGraw-Hill. Pridobljeno dne 26. 10. 2011. 
  3. ^ Purves, D.; Augustine, G. J.; Fitzpatrick, D.; Hall, W. C.; LaMantia, A. S.; McNamara, J. O.; White, L. E., ur. (2008). Neuroscience (4. izd.). Sinauer Associates. str. 137–8. ISBN 978-0-87893-697-7. 
  4. ^ Joh, T. H.; Hwang, O. (1987). "Dopamine Beta-Hydroxylase: Biochemistry and Molecular Biology". Annals of the New York Academy of Sciences 493: 342–350. doi:10.1111/j.1749-6632.1987.tb27217.x. PMID 3473965. 
  5. ^ "Catecholamines". Health Library. San Diego: University of California. 
  6. ^ Broadley KJ (2010). "The vascular effects of trace amines and amphetamines". Pharmacol. Ther. 125 (3): 363–375. doi:10.1016/j.pharmthera.2009.11.005. PMID 19948186. 
  7. ^ Lindemann L, Hoener MC (2005). "A renaissance in trace amines inspired by a novel GPCR family". Trends Pharmacol. Sci. 26 (5): 274–281. doi:10.1016/j.tips.2005.03.007. PMID 15860375.