Portal:Biologija/Ste vedeli (arhiv 2009)

Arhivi po letih

2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012
2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017
2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022
2023

Arhiv podatkov iz razdelka »Ste vedeli?« Biološkega portala za leto 2009.

53. teden 2009[uredi kodo]

... da mnoge sinantropne vrste tudi prenašajo nalezljive bolezni?
... da so aktivni makrofagi velike celice s premerom tudi 15-30 μm?
... da velja Deinococcus radiodurans za najodpornejšo znano bakterijo?
... da je ameriški molekularni biolog in nobelovec Jack W. Szostak ustvaril prvi umeten kromosom kvasovke?
... da več kot 90% vrst rib uvrščamo med kostnice?

52. teden 2009[uredi kodo]

Leteča veverica

... da malonoge po vsej verjetnosti ne spadajo med stonoge, kamor jih tradicionalno uvrščamo?
... da so leteče veverice (na sliki) lahek plen ptic in so verjetno zato aktivne ponoči?
... da za uničevanje tujih celic naravne celice ubijalke izločajo perforine in grancime?
... da so koencimi največkrat derivati vitaminov, vključno z najpomembnejšima, NAD⁺ in NADP⁺?
... da ima zoocenoza kot del ekosistema pomembno vlogo v pretoku energije in kroženju snovi?

51. teden 2009[uredi kodo]

... da velja sir Robert Boyle, ki je v 17. stoletja preučeval učinek zmrzovanja na živali, za začetnika kriobiologije?
... da ima večina stročnic dvobočno somerne (»metuljaste«) cvetove?
... da je mnogo zunanjih zajedavcev hkrati vmesnih gostiteljev notranjih zajedavcev?
... da je mesojedost pri rastlinah (na sliki rosikovka) prilagoditev na rastišča revna s hranljivimi snovmi?
... da glavkom povzroči prevelika količina očesne tekočine v očesu?

50. teden 2009[uredi kodo]

... da zraste korziški teloh (na sliki) do 120 cm v višino, kar je največ med vsemi telohi?
... da je difuzni nevroendokrini sistem sistem raztresenih nevroendokrinih celic, ki tvorijo hormone in živčne prenašalce?
... da imajo nekateri večji paragangliji tudi vlogo kemoreceptorjev?
... da ločimo stebelne in koreninske gomolje po zalistnih brstih, ki jih koreninski nimajo?

49. teden 2009[uredi kodo]

... da predstavljajo hepatociti 70–80 % citoplazemske mase jeter?
... da hormon melatonin sodeluje pri uravnavanju cirkadianih ritmov številnih bioloških funkcij?
... da oplojeno človeško jajčece pred ugnezditvijo v maternici imenujemo predzarodek?
... da epitelijske acidogene celice v želodcu (na sliki histološki preparat) sodelujejo pri tvorbi solne kisline in izločajo želodčni intrinzični faktor?
... da predstavlja evolucijsko stabilna strategija, ki jo je utemeljil angleški biolog John Maynard Smith, enega ključnih konceptov teorije iger?

47. – 48. teden 2009[uredi kodo]

... da pnevmociti tipa II izločajo surfaktantne beljakovine in maščobe, ki ščitijo površino pljučnih mešičkov?
... da so imeli arhozavri iz rodu Kaprosuchus (lobanja na sliki) zobovje podobno merjaščevemu, zato sta jim odkritelja dala vzdevek »BoarCroc« oz. »Merjasec Kroki«?
... da ima riba mol tri med seboj ločene hrbtne plavuti?
... da so aflatoksini naravno prisotni mikotoksini, ki jih proizvajajo glive iz rodu aspergilov?
... da imajo mnogi kuščarji izjemno oster barvni vid?

46. teden 2009[uredi kodo]

... da lupina odraslih bodičastih volekov doseže med 6 in 9 cm v dolžino?
... da je avstralsko-ameriška molekularna biologinja Elizabeth Blackburn (na sliki) letos prejela Nobelovo nagrado za njeno delo na področju telomer?
... da lahko nenormalna razširjenost zenice - midriaza nastopi zaradi zmanjšane aktivnosti parasimpatičnega živčevja v očesu ali povečane aktivnosti simpatičnega?
... da je Entelodon svinji bradavičarki podoben rod sodoprstih kopitarjev, ki je živel v zgodnjem oligocenu?
... da nekatere živali uporabljajo princip sonarja za orientacijo in iskanje plena?

43. – 45. teden 2009[uredi kodo]

... da so celice modrozelenih cepljivk pogosto povezane v skupnem želatinastem ovoju - galerti (na sliki)?
... da je opisanih približno 85 vrst rmanov?
... da je v človeškem telesu 500–600 bezgavk?
... da je poliploidija pojav, ko ima organizem več kot dve garnituri kromosomov?
... da cistično fibrozo povzroči mutacija gena za beljakovino CFTR, ki prizadene njeno funkcionalnost?
... da nekatere rastline proizvajajo lastne herbicide, ki zavirajo rast tekmecev?

42. teden 2009[uredi kodo]

... da so za bukvo značilne velike oči, po katerih je dobila latinsko ime Boops, kar bi lahko prevedli kot »volook«?
... da so anastomoze nadlaktne arterije (na sliki) pomembne da njeno zaprtje distalno od prvih dveh vej ne ogrozi prekrvavljenosti podlahti?
... da je modri ploščec zahvaljujoč svojemu močnemu letu pogosto prvi kačji pastir, ki poseli izpraznjen habitat?
... da so lipaze encimi, ki hidrolizirajo estre, predvsem trigliceride?
... da se mladi šnjuri pogosto zatečejo pod klobuke velikih meduz, kjer najdejo zatočišče pred plenilci in pobirajo ostanke meduzinega plena?

41. teden 2009[uredi kodo]

... da je brahialni pletež najpomembnejše mrežje živčnih vlaken za senzorično in motorično oživčenje zgornjega uda?
... da se čistilne ustnače (na sliki) zadržujejo na določenih območjih, kamor jih pridejo poiskat večje ribe?
... da sodčkastooka riba vidi nad seboj s pomočjo prozorne »kupole« na vrhu glave, ki je napolnjena s tekočino?
... da je članek Juliana Huxleyja o dvorjenju čopastih ponirkov iz leta 1914 eno temeljnih del na področju etologije ptičev?
... da so bronhioli najmanjše veje sapnic, ki na koncu vodijo v pljučne mešičke?

39. – 40. teden 2009[uredi kodo]

... da kleptoplastija omogoča nekaterim živalim, da več mesecev živijo kot avtotrofi (na sliki primer polža Elysiella pusilla)?
... da lahko rumenoplavuti tun doseže do 240 cm v dolžino in tehta tudi do 200 kg?
... da se organizacija tkiv v organe prvič pojavi pri ploskih črvih, primitivnejši organizmi, kot so rebrače, pa organov nimajo?
... da je bioakumulacija snovi odvisna predvsem od njene hidrofobnosti?
... da je navadni hmelj naravni antibiotik, zaradi česar služi tudi kot konzervans v pivu?
... da celice preživijo večino celičnega cikla v interfazi?

38. teden 2009[uredi kodo]

... da imajo mikrotubuli pomembno vlogo pri različnih procesih gibanja v celici?
... da je angleški fiziolog Andrew Huxley razvil set diferencialnih enačb za opis poteka akcijskega potenciala, kar velja za enega najzgodnejših matematičnih modelov v biokemiji?
... da so koralni grebeni (na sliki) izredno bogati s stališča biodiverzitete, kljub temu, da nastajajo v vodah, revnih s hranljivimi snovmi?
... da je mišični hemoprotein mioglobin, ki prenaša in hrani kisik v mišicah, odgovoren za njihovo rdečo barvo?
... da uspeva goba velika rdečelistka predvsem pod hrasti in gabri, na bazičnih ilovnatih tleh?

37. teden 2009[uredi kodo]

... da je slovenski botanik Tone Wraber (na sliki) sodeloval pri dveh jugoslovanskih alpinističnih odpravah v Himalajo, v okviru katerih je zbiral botanično gradivo?
... da je genetsko vtisnjenje kompleksen proces genskega uravnavanja, v katerem se izrazi le ena od starševskih kopij gena in je neodvisno od mendelskega dedovanja?
... da predvsem velike tropske vrste strig pri ljudeh vzbujajo strah, a njihov pik ni dovolj strupen da bi povzročil smrt, niti pri otrocih?
... da pri žuželkah predstavlja hemolimfa 20-50 % celotne količine vode v telesu?
... da je lymska borelioza na slovenskem skoraj izključno povezana s pikom navadnega klopa, ki se okuži pri sesanju krvi malih gozdnih glodavcev in srn?

36. teden 2009[uredi kodo]

... da se kobul od češulje razlikuje po tem, da pri prvem izraščajo cvetovi iz iste točke, pri slednji pa vzdolž glavnega stebla?
... da je granulocitno makrofagne kolonije spodbujajoči faktor (na sliki) citokin, ki spodbuja krvotvorne matične celice k diferenciaciji v granulocite in monocite?
... da so kobilice kratkotipalčnice že od triasa pomembni rastlinojedi v ekosistemu?
... da predstavlja rjavo maščobno tkivo znaten del telesne teže mladičev sesalcev?
... da so listi rosikovk opremljeni s posebnimi žlezami, ki izločajo lepljiv sok za lov na žuželke?

33. – 35. teden 2009[uredi kodo]

... da so kolonijo spodbujajoči faktorji glikoproteini, ki spodbujajo proizvodnjo določene vrste celic kostnega mozga?
... da imajo peroksisomi mnogo različnih funkcij, od katerih je najpomembnejša razgradnja toksičnega vodikovega peroksida?
... da uspeva rdeča mušnica (na sliki) predvsem pod smrekami in brezami na kislih tleh po večjem delu severne poloble?
... da se definicija podvrste nanaša na potencialno sposobnost križanja, ne dejanski pojav križanja?
... da ima navadni mrzličnik debelo, členjeno in v prerezu spužvasto koreniko, ki raste pod vodo in se dviga na gladino?

32. teden 2009[uredi kodo]

... da je med postranicami (na sliki Atylus swammerdami) mnogo ozko specialiranih vrst, zato se za večino njihovih značilnosti najdejo izjeme?
... da je goli kilovnik majhna zel iz družine klinčnic, ki je uporabna tudi v ljudskem zdravilstvu?
... da je danski zoolog Morten Thrane Brünnich v svojem delu Ornithologia Borealis opisal mnogo vrst ptic Skandinavije, med njimi nekatere prvič sploh?
... da živi zelenonoga tukalica skoraj po vsem svetu v gosto zaraščenih močvirjih, ribnikih, manjših vodotokih ipd.?
... da raste v Sloveniji osem vrst in podvrst smreke?

29. – 31. teden 2009[uredi kodo]

... da je koščen izrastek na zatilju Pteranodona verjetno imel vlogo izravnavanja teže kljuna?
... da navadni kristavec vsebuje podobne toksine kot volčja češnja, le v drugačnem razmerju?
... da je kofaktor nebeljakovinska spojina, ki je močno ali šibko vezana na protein in je potrebna za biološko aktivnost proteina (največkrat encima)?
... da se grilčki (na sliki) izven gnezditvenega obdobja združujejo v jate, pogosto tudi z drugimi vrstami ščinkavcev?
... da morska osa prebiva v glavnem v obalnih vodah tropskega pasu, še posebej na območju severne Avstralije?

27. – 28. teden 2009[uredi kodo]

... da dejstvo, da mladice morskih konjičkov (na sliki) rojevajo samci, še vedno ni pojasnjeno?
... da uporaba patogenov ali njihovih toksinov za biološko orožje sega v zgodovino vsaj do antike?
... da se vodne bolhe delijo v dve veliki skupini, filtratorske in plenilske, ki se jasno razlikujeta po morfologiji?
... da je temperaturni optimum bakterije Legionella pneumophila, povzročitelja legioneloze, pri 35 ºC, preživi pa lahko temperature do 45 ºC?
... da se je sirolim sprva uporabljal kot antimikotik in so šele kasneje ugotovili njegovo imunosupresivno delovanje?

26. teden 2009[uredi kodo]

... da optična prevara »Machovi trakovi« (na sliki) deluje na osnovi nevronalnega mehanizma v očesu, ki ga imenujemo lateralna inhibicija?
... da je veliki oman v Sloveniji pogost v južni Dolenjski, južni Notranjski in južni Primorski.
... da je transfekcija metoda vnosa nukleinskih kislin v celico skozi pore v celični membrani (lahko tudi umetno ustvarjene)?
... da se papaverin od drugih alkaloidov opija razlikuje tako po zgradbi kot po farmakološkem delovanju?
... da se virusno breme izraža kot število kopij virusnega genoma na ml krvne plazme in je merilo resnosti okužbe z določenim virusom?

24. – 25. teden 2009[uredi kodo]

... da živorodnost omogoča živorodni kuščarici (na sliki) preživetje v območjih, ki so prehladna za razvoj jajc?
... da nutrija izvira iz zmernih predelov Južne Amerike?
... da črna murva dobro prenaša sušo, pa tudi na mraz je manj občutljiva od bele murve in lahko uspeva vse do nadmorskih višin okoli 1000 metrov?
... da se (odvisno od vrste celice) v citosolu nahaja četrtina do polovica vseh celičnih beljakovin?
... da izceja iz ranjenih mest loščevec strupen in gost sok, ki postane izjemno trd ko se posuši?

23. teden 2009[uredi kodo]

... da kravjak (na sliki) vsebuje predvsem neprebavljene ostanke rastlinske hrane in je bogat z minerali?
... da je ameriški biolog Stephen Jay Gould eden najbolj znanih evolucijskih biologov svoje generacije?
... da je biologija od 17. do 19. stoletja spadala pod prirodopis, ki je pokrival vso tedanjo znanstveno obravnavo narave?
... da se lovke hobotnic razlikujejo od lovk sip in lignjev po tem, da imajo priseske po vsej dolžini?
... da eterično olje z značilnim vonjem vsebujejo vsi deli kafrovca?

22. teden 2009[uredi kodo]

... da modro-vijolični cvetovi bršljanaste grenkuljice izraščajo v zalistju v parih ali po trije naenkrat in imajo štiri vzporedne prašnike, ki štrlijo iz venčne cevi?
... da so v Naravovarstvenem atlasu poleg uradnih podatkov o zavarovanih območjih Slovenije dostopni še številni drugi strokovni naravovarstveni podatki?
... da zraste japonska kamelija (na sliki) do 12 metrov visoko?
... da antiepileptiki delujejo tako, da na različne načine (v glavnem pa z delovanjem na ionske kanalčke) preprečujejo nenadzorovano vzbujanje nevronov?
... da nekatere slinarice po sposobnosti skakanja prekašajo tudi bolhe?

20. – 21. teden 2009[uredi kodo]

... da je najbolje znan primer oploditve združitev semenčice in jajčne celice, imajo pa nekateri organizmi drugačne spolne celice?
... da visoka vsebnost kofeina pri guarani služi kot obrambni mehanizem pred rastlinojedi?
... da se lahko stenica rjava trnovka (na sliki) prehranjuje z mnogo različnimi vrstami plena, najraje pa ima gosenice?
... da sladkorni javor na ranjenih mestih izloča sladek drevesni sok, ki vsebuje od 1-4% saharoze?
... da je bila knjiga Manuel d'ornithologie, ou Tableau systematique des oiseaux qui se trouvent en Europe (1815) nizozemskega zoologa Coenraada Jacoba Temmincka dolga leta temeljno delo v taksonomiji evropskih ptic?

19. teden 2009[uredi kodo]

... da sieboldovo magnolijo prepoznamo po skledastih cvetovih z belimi venčnimi in rdečimi čašnimi listi ter prašniki karminsko rdeče barve?
... da so amini biološko pomembni kot nevrotransmiterji?
... da je imel dlakavi mamut (na sliki) tudi do metra dolgo dlako, ki ga je varovala pred mrazom?
... da je severni kovaček eden najštevilčnejših ptičev v severni Evropi?
... da so največje moe dosegale do 3,7 metra v višino in tehtale do 250 kilogramov?
... da se je indijski mangovec razvil pred približno 4.000 leti, iz severovzhodne Indije pa so ga okoli leta 400 do 500 zanesli v vzhodno Azijo?

18. teden 2009[uredi kodo]

... da plodovi borovnic vsebujejo različna mikrohranila, s precej visoko stopnjo mangana, vitamina B6, vitamina C, vitamina K in vlaknin?
... da imajo morske kače zadnji del trupa pokončno veslasto sploščen, kar jim omogoča lažje premikanje po vodi?
... da je izumrla drevesasta praprotnica luskavec (fosil na sliki) uspevala pred približno 300 milijoni let?
... da so kemotipi rastline iste vrste, ki so na pogled enake, razlikujejo pa se po kemični zgradbi?
... da je beloglavi strnad v zimskem perju zelo podoben rumenemu, s katerim se pozimi tudi zadržuje v mešanih jatah?

16. – 17. teden 2009[uredi kodo]

... da je gozdni strnad semenojeda ptica, ki gnezdi v močvirnatih dolinah v tajgi in mešanem gozdu?
... da laški gad (na sliki) zraste do 75 cm v dolžino?
... da je najzanesljivejši morfološki znak, po katerem ločimo mačehe od drugih vijolic, usmerjenost venčnih listov?
... da so terpeni najpogostejša sestavina rastlinskih eteričnih olj in pogosti tudi v smolah?
... da rdeči volk lovi tako, da zasleduje plen dokler ga ne izčrpa?
... da rastlina mate raste v subtropskih predelih Južne Amerike, pa tudi na Bližnjem vzhodu?

15. teden 2009[uredi kodo]

... da so z radiometričnim datiranjem ocenili starost fosilnega hrasta, najdenega pri Petišovcih, na 1570 let?
... da so predstavniki višjih rakov razmeroma velike živali, nekatere od njih pa živijo tudi na kopnem?
... da je les brezovk (na sliki črna jelša) večinoma trd, težak in trpežen, zato so ga nekoč uporabljali tudi v gradbeništvu?
... da pri človeku in ostalih vretenčarjih sestavljajo integument koža in njeni izrastki?
... da imajo jelše v koreninskem sistemu simbiotske bakterije, ki sodelujejo pri vezavi dušika?

14. teden 2009[uredi kodo]

... da beseda kaktus izvira iz grške besede za artičoko, kar naj bi se nanašalo na podobnost njunih cvetov?
... da je Integrirani taksonomski informacijski sistem (logotip na sliki) združenje, čigar namen je posredovanje zanesljivih in konsistentnih podatkov o taksonomiji bioloških vrst?
... da je prion domnevni prenosljivi povzročitelj spongiformnih encefalopatij, ki je v celoti sestavljen iz napačno zvitega prionskega proteina?
... da želod panonskega hrasta dozori oktobra in se takrat obarva rjavo?
... da imajo poleg suhih južin poseben moški spolni ud med pajkovci samo še pršice?
... da je angleški naravoslovec, raziskovalec in geograf Alfred Russel Wallace neodvisno od Darwina razvil teorijo naravnega izbora, ki je eden glavnih mehanizmov evolucije?

12. – 13. teden 2009[uredi kodo]

... da rastlinstvo Narodnega parka Écrins v francoskih Alpah obsega 1800 vrst, od borov in tis do alpske možine, planike in pelina?
... da navadni jetrnik (na sliki) uspeva v gozdu ali na njegovih obronkih od nižin do montanskega pasu in cvete od marca do aprila?
... da je nepravi muškatovec dobil rodovno ime (Monodora) po dejstvu, da ima posamične cvetove?
... da je namen konzerviranja živil izločevanje pogojev za razvoj mikroorganizmov, ki pokvarijo hrano?

11. teden 2009[uredi kodo]

... da se sezonske razlike v operjenosti pojavljajo predvsem pri tistih ptičih, ki živijo v različnih habitatih v različnih obdobjih?
... da navadni klop prenaša več nalezljivih bolezni, med njimi klopni meningoencefalitis in boreliozo?
... da je angleški zoolog William Elford Leach nekoč poimenoval 28 vrst po svojem prijatelju in devet rodov z imenom Carolina ali njegovimi anagrami?
... da pet vrst vodnih drsalcev poseljuje odprte oceane in so edini predstavniki žuželk, ki uspevajo v tem habitatu?

9. – 10. teden 2009[uredi kodo]

... da ima rjavoglavi srakoper (na sliki) čez oči široko črno progo, ki spominja na roparsko krinko?
... da znanstveno ime dolgotipalčnic izhaja iz latinske besede ensiferum, ki označuje nosilca železa (v tem kontekstu meča) in se nanaša na njihovo leglico, ki je lahko zelo dolga ter podobna rezilu meča?
... da je slovenski botanik Ernest Mayer za svoje delo prejel med drugim Jesenkovo nagrado Biotehniške fakultete in Kidričevo nagrado za življenjsko delo?
... da je ameriški buldog čokat pes močne konstitucije z veliko mišično maso in izrazitimi mišičastimi rameni in globokimi ter širokimi prsmi?
... da se laserski vibrometer uporablja med drugim tudi za preučevanje komunikacije živali, ki se sporazumevajo z vibracijami podlage?

7. – 8. teden 2009[uredi kodo]

... da ličinke mesarskih muh uporabljajo tako v sodobni kot v tradicionalni medicini za čiščenje ran?
... da največji ščipalci dosežejo 18 cm v dolžino, večina pa meri manj kot 10 cm?
... da je primorska plenilka (na sliki) največja predstavnica dolgotipalčnic v Sloveniji?
... da je fumigacija metoda zatiranja škodljivcev, pri kateri napolnimo prostor s hlapnimi pesticidi?

6. teden 2009[uredi kodo]

... da so funkcije zbirk ptic podobne funkcijam knjižnic, vsebujejo vzorce, ki so organizirani v predalih in omarah v taksonomskem razporedu?
... da je plavček (na sliki) majhna žaba, ki v dolžino zraste kvečjemu 6 cm?
... da imajo loparji najmanj vretenc med ribami, saj je njihov rep zakrnel, trup in glava pa zraščena?
... da je sluhovod cevasti del zunanjega ušesa, ki sega od uhlja do bobniča?

5. teden 2009[uredi kodo]

... da je slovenska znanstvena revija s področja ornitologije Acrocephalus poimenovana po rodu trstnic?
... da so celice Langerhansovih otočkov v neposrednem stiku s krvjo, zato lahko hitro reagirajo na spremembe njene kemijske sestave, npr. z izločanjem insulina ob povečani koncentraciji sladkorja?
... da delimo bube na take, ki imajo proste okončine, ter take, kjer so okončine prirasle k telesu?
... da se virus variole, ki povzroča črne koze, razmnožuje v citoplazmi, kar je posebnost med RNK-virusi?
... da pripada praskrluparjem fosil največjega členonožca vseh časov, ki naj bi v dolžino meril okrog 2,5 m?
... da je veliki topolov kozliček (na sliki) znan predvsem kot eden glavnih škodljivcev v nasadih topolov v Evropi?

3. – 4. teden 2009[uredi kodo]

... da je zunanji skelet (na sliki lev pajka) tip oporne strukture, ki se je razvil mnogokrat ločeno pri različnih skupinah živali?
... da je evstahijeva cev pri človeku dolga okrog 35 mm?
... da antimikotiki ciljajo predvsem celično steno glivnih celic, saj je sicer med njimi in živalskimi celicami malo razlik?
... da je bil orjaški ozkoglavi medved največji kopenski mesojedec Severne Amerike v pleistocenu?
... da se lahko ptice oglašajo na različne načine - s petjem, klici ali šumi?

2. teden 2009[uredi kodo]

... da malega podkovnjaka (na sliki) ogrožajo predvsem posegi v njegova zatočišča, nočna osvetljenost objektov in pesticidi?
... da je ptica selivka ptica, ki vsako leto potuje med obočjem kjer gnezdi in območjem kjer prezimuje?
... da velik del pršic živi v tleh, kjer kot razkrojevalci in plenilci predstavljajo pomemben del ekosistema?
... da je družinska sreča plazeča zelnata rastlina s sveže zelenimi ali rumenimi listi, ki jo gojimo kot sobno rastlino?
... da sodijo oligodendrociti med glialne celice, ki podpirajo delovanje nevronov?

1. teden 2009[uredi kodo]

... da fiziologija človeka tradicionalno obravnava človeka kot skupek medsebojno povezanih organov in organskih sistemov, katerih delovanje in interakcije preučuje?
... da je hrustanec (na sliki histološki preparat) zgrajen iz posebnih celic (hondrocitov) in velikih količinah medceličnine, ki vsebuje elastične snovi?
... da vzorec obarvanosti alpskega kozlička služi kot maskirno sredstvo v njegovem naravnem okolju - bukovih gozdovih?
... da ribe iz rodu diskusov izvorno naseljujejo vode Srednje in Južne Amerike, Afrike in Indije?
... da se vrstno ime navadnega rmana (millefolium) nanaša na zgradbo listov - listne krpe so tako globoko deljene, da izgledajo kot mnogoteri drobni listki?