Osončje
Naše osónčje (tudi Sónčni sistém ali sestàv) je planetarni sistem, katerega edina zvezda je Sonce. Okrog Sonca kroži ósem planetov, izmed katerih je tretji - planet Zemlja - naseljen. Poleg planetov Osončje sestavlja še 158 naravnih satelitov, ki krožijo okoli planetov, ter večje število preostalih teles, kot so asteroidi, meteoriti, planetoidi, kometi in medzvezdni prah. Astronomska znanost v novejšem času razpravlja o morebitnem obstoju novih planetov.
Uporaba izraza sončni sistem za druge zvezdne oziroma planetne sisteme je neprimerna, saj smo v vesolju le eno zvezdo poimenovali Sonce.
Vsebina |
Telesa v Osončju[uredi]
Naše osončje sestavlja osem planetov, ki obkrožajo zvezdo, imenovano Sonce. Večina planetov ima naravne satelite. Zemlja ima le en naravni satelit Luno, drugi planeti imajo dva ali več naravnih satelitov. V Osončju se nahajajo tudi druga telesa, kot so kometi, meteoriti in druge manjše grude skal ter medzvezdni prah.
Lega in tir Osončja[uredi]
Naše Osončje leži v spiralni galaksiji, imenovani Rimska cesta oziroma kar Galaksija z veliko začetnico. Obhodni čas tira Osončja je galaktično leto.
Planeti v osončju[uredi]
V našem osončju se nahaja osem planetov. Planete bližje Soncu imenujemo notranji planeti. Planete, kateri krožijo dlje od sonca, imenujemo zunanji planeti. Notranje in zunanje planete loči pas astereoidov.
Notranji planeti[uredi]
Notranji planet je v Osončju planet, takorekoč skalnati svet, sestavljen pretežno iz silicija in staljenih kovin, ki se nahaja pred asteroidnim pasom: Merkur, Venera, Zemlja in Mars.
Merkur obkroži Sonce v 88 dneh, Venera v 243 dneh, Zemlja v 365,25 dneh in Mars v 687 dneh. Največji je naša Zemlja, sledi ji dvojčica Venera in kasneje malce večji Mars in Merkur, ki je še zmeraj večji od Plutona.
Imamo tudi Kuiperjev pas, ki je za oziroma pred Plutonom (ki ne spada več med planete ampak planetoide). Imamo pa tudi Ortov oblak ki zajema našo Rimsko cesto.
Zunanji planeti[uredi]
Med zunanje planete spadajo Jupiter, Saturn, Uran in Neptun, t. i. plinski velikani. Ločnica med zunanjimi in notranjimi planeti je asteroidni pas.
Za Pluton nekateri domnevajo, da je pobegla Neptunova luna. Ta teorija pravi, da je nekoč, v zgodnjih časih Osončja neko domnevno nebesno telo z veliko maso in s tem gravitacijsko silo prečkalo tirnico Osončja, nekako med Uranom in Neptunom. V skladu s to domnevo naj bi bile posledice naslednje:
- eno izmed teles se je obrnilo na bok (to je Uran, ki je glede na ravnino kroženja, v kateri se nahaja večina planetov, nagnjen za 98 stopinj); ena izmed njegovih lun se je zaradi plimskih sil neznanega telesa zdrobila in se je ponovno združila (to je Uranova luna Miranda) ;
- pri drugem telesu Neptunu je ena luna začela obkrožati matični planet v nasprotni smeri (Nereida), druga se je začela vrteti okoli svoje osi v nasprotni smeri, kot to počne večina nebesnih teles, z izjemo Venere: to je Triton, dve Luni pa je domnevno telo izvrglo iz Neptunove tirnice, kar pojasni zakaj je tirnica sistema Pluton - Haron tako drugačna od običajnih, in zakaj ima ta sistem tako nenavadno masno razporeditev.
Novo odkritje[uredi]
Pred kratkim je NASA odkrila nov sončni sistem, v katerem je velikost planetov primerljiva z velikostmi planetov v Osončju; nekateri od njih pa naj bi celo ustrezali pogojem za razvoj življenja. Eden iz med njih je Kepler-22-b, prvi planet odkrit zunaj našega Osončja, ki kroži v t. i. območju življenja.
Zunanje povezave[uredi]
| Poglejte si besedo osončje ali Osončje v Wikislovarju, prostem slovarju. |
| Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Osončje |
|
|||||||||||||||||
|
|||||