Oberon (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Oberon
Oberon, kot ga je fotografiral Voyager 2
Oberon, kot ga je fotografiral Voyager 2
Odkritje
Odkritelj: William Herschel
Datum odkritja: 1787
Značilnosti tira
Velika polos: 583.520 km
Srednji polmer orbite: 583.519 km
Obseg tira: 28.216  · 109 km
Izsrednost: 0,0014
Obhodna doba: 13,463234 d
Naklon tira: 0,058° (glede na Uranov ekvator)
Obkroža: Uran
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer: 761,4 km (0,1194 Zemljinega)
Površina: 7,285.000 km²
Prostornina: 1.849.000.000 km³
Masa: 3,014 · 1021 kg (5,0455 · 10-4 Zemljine)
Srednja gostota: 1,63 g/cm³
Ekvatorialna površinska težnost: 0,346 m/s2
ubežna hitrost: 0,73 km/s,
Vrtilna doba: sinhrono
Albedo: 0,23
Temperatura: ~61 K
Navidezni sij: 13,94

Oberon je najbolj zunanji Uranov naravni satelit in drugi največji. Odkril ga je William Herschel leta 1787.

Oberon je kralj Poštenosti in mož Titanie v Shakespearejevem delu Sen kresne noči.

Oberon in Umbriel sta si verjeno precej podobna, čeprav je Oberon za 35% večji. Vse Uranove velike lune so iz mešanice 40-50% vodnega ledu in ostalega kamnin; to je nekako večji delež kamnin kot pri Saturnovih velikih lunah, recimo kot pri Rei.

Oberonovo močno kraterizirano površje je bilo verjetno stabilno vse od njeovega nastanka. Ima veliko več kraterjev, ti pa so precej večji, kot jih imata Ariel in Titania. Nekateri kraterji imajo žarke izvrženega materiala, podobno kot tisti na Kalisti. Nekatera dna kraterjev so temna; mogoče so pokrita z temnejšim materialom, ki je bil izbruhan v kraterje. Opazili so tudi velike prelomnice na celotni južni polobli Oberona. To nakazuje na geološke aktivnosti zgodaj v Oberonovi zgodovini.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]