2060 Hiron

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
2060 Hiron (asteroid)Chiron symbol.svg
95P/Hiron (komet)
Odkritje
Odkritelj: Charles T. Kowal
Datum odkritja: 18. oktober 1977
Druga imena: 1977 UB
Kategorija pritlikavih planetov: kentaver,[1] komet
Značilnosti tira[2]
Epoha 18. junij 2009 (JD 2455000,5)
Odsončje: 18,891 AU
2,826 Gm
Prisončje: 8,5114 AU
1,273 Gm
Velika polos: 13,708 a.e.
Izsrednost: 0,37911
Obhodna doba: 18539,017 dni (50,76 let)
Povp. tirna hitrost: 7,75 km/s
Srednja anomalija: 94,716°
Naklon tira: 6,9311°
Dolžina dvižnega vozla: 209,31°
Argument prisončja: 339,98°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 233 ± 14 km[3]
132–152 km[4]
Masa: ≈1. 1019 kg (predvidevanje) [5]
Srednja gostota: neznana
Ekvatorialna površinska težnost: 0,037–0,040 m/s²
ubežna hitrost: 0,070–0,075 km/s
Vrtilna doba: 0,2466 dni (5,918 ur) [2]
Albedo: 0,075 ± 0,01[3]
0,11 ± 0,02 [4]
Temperatura: ~75 K
Spektralni tip: B (po Tholenu),
Cb (po SMASS) [2]
Navidezni sij: ~18,7 [6]
15,6 (prisončje opozicija)
Absolutni izsev: 6,5[2]
Kotna velikost: 0,035" (največ) [7]

2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov. Zaradi nekaterih lastnosti ga prištevajo tudi med komete.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Asteroid je odkril ameriški astronom Charles Thomas Kowal 18. oktobra 1977 na Observatoriju Palomar [8]. Odkrito telo je dobilo začasno oznako 1977 UB [9]. V času odkritja je bilo telo v prisončju in je bil najbolj oddaljen znan asteroid [9] Pozneje so ga našli še na nakaterih posnetkih, ki so bili posneti celo v letu 1895. Zaradi tega so njegovo tirnico lahko precej natančno določili [8].

V prisončju je bil v letu 1945, vendar ga niso opazili, ker se je v tistih letih zelo malo opazovali nebo. Tudi plošče niso bile dovolj občutljive, da bi lahko opazili počasi se gibajoče telo [8].

Ime je dobil v letu 1979 [9] po kentavru Hironu ( grško grško Χείρων)

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

V vidnem področju in blizu infrardečega dela spektra kaže Hiron nevtralno sliko. Podoben je asteroidom asteroidom tipa C in jedru Halleyjevega kometa [10]. Podatki o ocenjeni velikosti se precej razlikujejo. Lebofsky je ocenil, da ima Hiron premer okoli 180 km [4]. Ocene v 90. letih so bile bliže vrednosti 150 km [2][4]. Meritve med okultacijo iz leta 1993 so kazale na premer okoli 180 km [4]. Vesoljski teleskop Spitzer je izmeril velikost premera telesa na 233 14  ±  14 km. To pomeni, da je Hiron velik približno tako kot asteroid 10199 Hariklo [3]. Okoli svoje osi se zavrti v 5,918 urah [9].

Hiron kot komet[uredi | uredi kodo]

V februarju 1988 je svetlost Hirona nenadoma narasla za 75% [11]. To je značilnost kometov in ne asteroidov. V naslednjem letu je Hiron razvil tudi komo [11], v letu 1993 pa je kazal tudi rep [9]. Hiron se je razlikoval od drugih kometov tudi po sestavi kome. V njegovi komi ni toliko vode, kot v komah drugih kometov. Hiron je predaleč od Sonca, da bi lahko voda sublimirala v večjih količinah [10]. Hiron je uradno asteroid in komet. Takšna telesa včasih imenujejo tudi protokometi. Ker pa ima najmanj 130 km v premeru, je za komet zelo velik. Po odkritju Hirona so odkrili še druge kentavre. Med njimi so skoraj vsi klasificirani tudi kot kometi. Primer: Asteroid 60558 Eheklos kaže komo in so mu dodelili tudi oznako za komet 174P/Eheklos. Med prehodom prisončja je tudi kentaver 52872 Okiroja (Okyrhoe ) postal svetlejši.

Obstojajo pa tudi asteroidi, ki niso kentavri, pa jih prištevamo med komete glavni glavnega asteroidnega pasu. To so na primer 4015 Wilson-Harrington, 7968 Elst-Pizaro in 118401 LINEAR.

Tirnica[uredi | uredi kodo]

Hironova tirnica ima veliko izsrednost. Njegovo prisončje je znotraj tirnice Saturna, odsončje pa je malo zunaj tirnice Urana. V modernih časih se je komet maja 720 približal Saturnu na samo 30 Gmetrov. Takrat se je velika polos njegove tirnice zmanjšala od 14,4 a.e.[12] na 13,7 a.e.[2]. Hiron je postal zanimiv, ker je to prvo telo, ki ima tirnico precej zunaj glavnega asteroidnega pasu. Kentavri nimajo stabilne tirnice. V milijonih let so zaradi težnostnih vplivov velikih planetov izvrženi iz Osončja ali pa močno spremenijo svojo tirnico [13] Hiron bo v milijonu let postal kratkoperiodični komet [14].

Reference in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Marc W. Buie (18-08-2007). "Orbit Fit and Astrometric record for 2060". SwRI (Space Science Department). Pridobljeno dne 13-10-2008. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 "JPL Small-Body Database Browser: 2060 Chiron (1977 UB)". 28-11-2008. Pridobljeno dne 15-03-2009. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 John Stansberry, Will Grundy, Mike Brown, Dale Cruikshank, John Spencer, David Trilling, Jean-Luc Margot (2007). "Physical Properties of Kuiper Belt and Centaur Objects: Constraints from Spitzer Space Telescope". University of Arizona, Lowell Observatory, California Institute of Technology, NASA Ames Research Center, Southwest Research Institute, Cornell University. Pridobljeno dne 18-10-2008. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Groussin (January 2004). "Properties of the nuclei of Centaurs Chiron and Chariklo". Astronomy and Astrophysics, v.413, p.1163–1175 (2004). Pridobljeno dne 18-10-2007. 
  5. ^ Uporabljen polmer 116,5 km, določen z Vesoljskim teleskopom Spitzer; prostornina krogle* pri predpostavljeni gostoti 1,5 g/cm³ nam da maso (m=d*v) 9,93  · 1018kg
  6. ^ "AstDys (2060) Chiron Ephemerides". Department of Mathematics, University of Pisa, Italy. Pridobljeno dne 15-03-2009. 
  7. ^ Meech, Karen (19. februar 1994). "The Structure of the Inner Coma of Comet Chiron: Imaging The Exopause". Institute for Astronomy, University of Hawaii. Pridobljeno dne 19-10-2007. 
  8. ^ 8,0 8,1 8,2 Kowal, C. T.; Liller, W.; Marsden, B.G. (1979). "The Discovery and Orbit of (2060) Chiron". Dynamics of the solar system; Proceedings of the Symposium, Tokyo, Japan, 26-23 maj 1978. Tokyo: Reidel Publishing Co. str. 245–250. Bibcode:1979IAUS...81..245K. Pridobljeno dne 17-03-2009. 
  9. ^ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 Campins, H.; Telesco, C. M.; Osip, D. J.; Rieke, G. H.; Rieke, M. J.; Schulz, B. (december 1994). "The Color Temperature of (2060) Chiron: A Warm and Small Nucleus". The Astronomical Journal 108 (6): 2318–2322. Bibcode:1994AJ....108.2318C. doi:10.1086/117244. Pridobljeno dne 15-03-2009. 
  10. ^ 10,0 10,1 Luu, Jane X.; Jewitt, David C. (september 1990). "Cometary activity in 2060 Chiron". The Astronomical Journal 100: 913–932. Bibcode:1990AJ....100..913L. doi:10.1086/115571. Pridobljeno dne 15-03-2009. 
  11. ^ 11,0 11,1 Ken Croswell (Harvard University) (1990-08-25). "The changing face of Chiron". New Scientist issue 1731. Pridobljeno dne 13-10-2008. 
  12. ^ "Chiron's Osculating Elements 700AD generated with Solex 10". Pridobljeno dne 2009-04-16. 
  13. ^ Jewitt, David C.; A. Delsanti (2006). "The Solar System Beyond The Planets". Solar System Update : Topical and Timely Reviews in Solar System Sciences. Springer-Praxis Ed. ISBN 3-540-26056-0.  (Verzija PDF)
  14. ^ Horner, J.; Evans, N.W.; Bailey, M. E. (2004). Simulations of the Population of Centaurs II: Individual Objects. Pridobljeno dne 28-08-2008. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Predhodnik:
Komet Russell 4
(94P/Russell)
Seznam periodičnih kometov
Komet Hiron
asteroid/komet
(95P/Hiron)
Naslednik:
Komet Machholz 1
(96P/Machholz)