2060 Hiron
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | Charles T. Kowal |
| Datum odkritja | 18. oktober 1977 |
| Oznake | |
| 1977 UB | |
| kentaver,[1] komet | |
| Značilnosti tira[2] | |
| Epoha: 18. junij 2009 (JD 2455000,5) | |
| Odsončje | 18,891 AU 2,826 Gm |
| Prisončje | 8,5114 AU 1,273 Gm |
| 13,708 a.e. | |
| Izsrednost | 0,37911 |
| 18539,017 dni (50,76 let) | |
Povp. tirna hitrost | 7,75 km/s |
| 94,716° | |
| Naklon tira | 6,9311° |
| 209,31° | |
| 339,98° | |
| Fizikalne značilnosti | |
| Razsežnosti | 233 ± 14 km[3] 132–152 km[4] |
| Masa | ≈1. 1019 kg (predvidevanje) [5] |
Srednja gostota | neznana |
| 0,037–0,040 m/s² | |
| 0,070–0,075 km/s | |
| 0,2466 dni (5,918 ur) [2] | |
| Albedo | 0,075 ± 0,01[3] 0,11 ± 0,02 [4] |
| Temperatura | ~75 K |
Spektralni tip | B (po Tholenu), Cb (po SMASS) [2] |
| ~18,7 [6] 15,6 (prisončje opozicija) | |
| 6,5[2] | |
| 0,035" (največ) [7] | |
.svg){kind=small}
2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov. Zaradi nekaterih lastnosti ga prištevajo tudi med komete.
Odkritje[uredi | uredi kodo]
Asteroid je odkril ameriški astronom Charles Thomas Kowal 18. oktobra 1977 na Observatoriju Palomar [8]. Odkrito telo je dobilo začasno oznako 1977 UB [9]. V času odkritja je bilo telo v prisončju in je bil najbolj oddaljen znan asteroid [9] Pozneje so ga našli še na nakaterih posnetkih, ki so bili posneti celo v letu 1895. Zaradi tega so njegovo tirnico lahko precej natančno določili [8].
V prisončju je bil v letu 1945, vendar ga niso opazili, ker se je v tistih letih zelo malo opazovali nebo. Tudi plošče niso bile dovolj občutljive, da bi lahko opazili počasi se gibajoče telo [8].
Ime je dobil v letu 1979 [9] po kentavru Hironu ( grško grško Χείρων)
Lastnosti[uredi | uredi kodo]
V vidnem področju in blizu infrardečega dela spektra kaže Hiron nevtralno sliko. Podoben je asteroidom asteroidom tipa C in jedru Halleyjevega kometa [10]. Podatki o ocenjeni velikosti se precej razlikujejo. Lebofsky je ocenil, da ima Hiron premer okoli 180 km [4]. Ocene v 90. letih so bile bliže vrednosti 150 km [2][4]. Meritve med okultacijo iz leta 1993 so kazale na premer okoli 180 km [4]. Vesoljski teleskop Spitzer je izmeril velikost premera telesa na 233 14 ± 14 km. To pomeni, da je Hiron velik približno tako kot asteroid 10199 Hariklo [3]. Okoli svoje osi se zavrti v 5,918 urah [9].
Hiron kot komet[uredi | uredi kodo]
V februarju 1988 je svetlost Hirona nenadoma narasla za 75% [11]. To je značilnost kometov in ne asteroidov. V naslednjem letu je Hiron razvil tudi komo [11], v letu 1993 pa je kazal tudi rep [9]. Hiron se je razlikoval od drugih kometov tudi po sestavi kome. V njegovi komi ni toliko vode, kot v komah drugih kometov. Hiron je predaleč od Sonca, da bi lahko voda sublimirala v večjih količinah [10]. Hiron je uradno asteroid in komet. Takšna telesa včasih imenujejo tudi protokometi. Ker pa ima najmanj 130 km v premeru, je za komet zelo velik. Po odkritju Hirona so odkrili še druge kentavre. Med njimi so skoraj vsi klasificirani tudi kot kometi. Primer: Asteroid 60558 Eheklos kaže komo in so mu dodelili tudi oznako za komet 174P/Eheklos. Med prehodom prisončja je tudi kentaver 52872 Okiroja (Okyrhoe ) postal svetlejši.
Obstojajo pa tudi asteroidi, ki niso kentavri, pa jih prištevamo med komete glavni glavnega asteroidnega pasu. To so na primer 4015 Wilson-Harrington, 7968 Elst-Pizaro in 118401 LINEAR.
Tirnica[uredi | uredi kodo]
Hironova tirnica ima veliko izsrednost. Njegovo prisončje je znotraj tirnice Saturna, odsončje pa je malo zunaj tirnice Urana. V modernih časih se je komet maja 720 približal Saturnu na samo 30 Gmetrov. Takrat se je velika polos njegove tirnice zmanjšala od 14,4 a.e.[12] na 13,7 a.e.[2]. Hiron je postal zanimiv, ker je to prvo telo, ki ima tirnico precej zunaj glavnega asteroidnega pasu. Kentavri nimajo stabilne tirnice. V milijonih let so zaradi težnostnih vplivov velikih planetov izvrženi iz Osončja ali pa močno spremenijo svojo tirnico [13] Hiron bo v milijonu let postal kratkoperiodični komet [14].
Reference in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Marc W. Buie (18. avgust 2007). »Orbit Fit and Astrometric record for 2060«. SwRI (Space Science Department). Pridobljeno 13. oktobra 2008.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 »JPL Small-Body Database Browser: 2060 Chiron (1977 UB)«. 28. november 2008. Pridobljeno 15. marca 2009.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Stansberry, John; Grundy, Will; Brown, Mike; Cruikshank, Dale; Spencer, John; Trilling, David; Margot, Jean-Luc (2007). »Physical Properties of Kuiper Belt and Centaur Objects: Constraints from Spitzer Space Telescope« (PDF). V Barucci, M.A.; Boehnhardt, H.; Cruikshank, D.P.; Morbidelli, A. (ur.). The Solar System Beyond Neptune. The University of Arizona Press. str. 161–179. ISBN 978-0-8165-2755-7.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Groussin (Januar 2004). »Properties of the nuclei of Centaurs Chiron and Chariklo«. Astronomy and Astrophysics. 413: 1163–1175.
- ↑ Uporabljen polmer 116,5 km, določen z Vesoljskim teleskopom Spitzer; prostornina krogle* pri predpostavljeni gostoti 1,5 g/cm³ nam da maso (m=d*v) 9,93 ×1018kg
- ↑ »AstDys (2060) Chiron Ephemerides«. Department of Mathematics, University of Pisa, Italy. Pridobljeno 15. marca 2009.
- ↑ Meech, Karen (19. februar 1994). »The Structure of the Inner Coma of Comet Chiron: Imaging The Exopause«. Institute for Astronomy, University of Hawaii. Pridobljeno 19. oktobra 2007.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 Kowal, C. T.; Liller, W.; Marsden, B.G. (1979). »The Discovery and Orbit of (2060) Chiron«. Dynamics of the solar system; Proceedings of the Symposium, Tokyo, Japan, 26-23 maj 1978. Tokyo: Reidel Publishing Co. str. 245–250. Bibcode:1979IAUS...81..245K. Pridobljeno 17. marca 2009.
- ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 Campins, H.; Telesco, C. M.; Osip, D. J.; Rieke, G. H.; Rieke, M. J.; Schulz, B. (december 1994). »The Color Temperature of (2060) Chiron: A Warm and Small Nucleus«. The Astronomical Journal. Zv. 108, št. 6. str. 2318–2322. Bibcode:1994AJ....108.2318C. doi:10.1086/117244. Pridobljeno 15. marca 2009.
{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 10,0 10,1 Luu, Jane X.; Jewitt, David C. (september 1990). »Cometary activity in 2060 Chiron«. The Astronomical Journal. Zv. 100. str. 913–932. Bibcode:1990AJ....100..913L. doi:10.1086/115571. Pridobljeno 15. marca 2009.
{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 11,0 11,1 Ken Croswell (Harvard University) (25. avgust 1990). »The changing face of Chiron«. New Scientist issue 1731. Pridobljeno 13. oktobra 2008.
- ↑ »Chiron's Osculating Elements 700AD generated with Solex 10«. Pridobljeno 16. aprila 2009.
- ↑ Jewitt, David C.; Delsanti, A. (2006). »The Solar System Beyond The Planets«. Solar System Update : Topical and Timely Reviews in Solar System Sciences. Springer-Praxis Ed. ISBN 3-540-26056-0. (Verzija PDF)
- ↑ Horner, J.; Evans, N.W.; Bailey, M. E. (2004). »Simulations of the Population of Centaurs II: Individual Objects«. Pridobljeno 28. avgusta 2008.
{{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal=(pomoč)
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Simulacija tirnice (angleško)
- Komet Hiron na strani Jošide Seiči (angleško)
- Hiron na Kometografiji (angleško)
- Komet na strani Comet Orbit Home Page (angleško)
| Predhodnik: Komet Russell 4 (94P/Russell) |
Seznam periodičnih kometov Komet Hiron asteroid/komet (95P/Hiron) |
Naslednik: Komet Machholz 1 (96P/Machholz) |
