Šentjur: Razlika med redakcijama
m wikidata |
pos. št. preb. |
||
Vrstica 8: | Vrstica 8: | ||
|zgodovinsko ime = Sveti Jurij pri Celju <small>(do 1952)</small> |
|zgodovinsko ime = Sveti Jurij pri Celju <small>(do 1952)</small> |
||
|image=2014-8-Šentjur pri Celju.JPG |
|image=2014-8-Šentjur pri Celju.JPG |
||
|prebivalstvo= |
|prebivalstvo=4825 |
||
|prebivalstvo_od=2015 |
|||
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |
|||
|nadmorska=262,5 |
|nadmorska=262,5 |
||
|postna=3230 |
|postna=3230 |
||
Vrstica 43: | Vrstica 45: | ||
{{Mesta-Slovenija}} |
{{Mesta-Slovenija}} |
||
{{Šentjur}} |
|||
{{SloNaselje-stub}} |
{{SloNaselje-stub}} |
||
Redakcija: 10:38, 21. marec 2016
Šentjur Sveti Jurij pri Celju (do 1952) | |
---|---|
Koordinati: 46°13′3.31″N 15°23′45.53″E / 46.2175861°N 15.3959806°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Savinjska regija |
Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
Občina | Šentjur |
Nadm. višina | 262,5 m |
Prebivalstvo (2015)[1] | |
• Skupno | 4.825 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 3230 Šentjur |
Zemljevidi | |
Šentjur pri Celju - Zgornji trg | |
Lega | Občina Šentjur |
RKD št. | 9036 (opis enote)[2] |
Razglasitev NSLP | 6. september 1996 |
Šentjur je mesto v Sloveniji, središče istoimenske občine, ki leži okoli 11 km vzhodno od Celja.
Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil železniško postajo. Iz časa začetkov železne ceste pri nas je danes v Muzeju južne železnice, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave.
Znamenitosti
V Zgornjem trgu izstopa župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1721. Oltarje je izdelal Ivan Šubic, križev pot pa je delo slikarja Janeza Šubica. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija, v bidermajerski hiši, ki je bila obnovljena po skicah Jožeta Plečnika. V njej so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo.
Na arheološkem najdišču na bližnjem hribu z imenom Rifnik, na katerem so našli najdbe, ki segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka, so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, starokrščanske in arijanske, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je na Zgornjem Trgu.
Ime
Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Jurij pri Celju. V Šentjur je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jurija pri Celju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[3][4][5]
Viri
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9036«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.