Boris Ziherl: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Engelbert (pogovor | prispevki)
67.100 urejanj
m normativna kontrola
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
pravopis
Vrstica 4: Vrstica 4:


==Življenjepis==
==Življenjepis==
Rodil se je v Trstu, a se je z materjo kmalu preselil v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]], odkoder je bila doma, kasneje pa v Ljubljano. Pred drugo svetovno vojno se je včlanil v [[Komunistična partija Slovenije|Komunistično partijo Slovenije]]. Že takrat je začel objavljati članke, pod katere se je podpisoval s psevdonimoma B. Ločan in Stanko Dornik.
Rodil se je v Trstu, a se je z materjo kmalu preselil v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]], od koder je bila doma, kasneje pa v Ljubljano. Pred drugo svetovno vojno se je včlanil v [[Komunistična partija Slovenije|Komunistično partijo Slovenije]]. Že takrat je začel objavljati članke, pod katere se je podpisoval s psevdonimoma B. Ločan in Stanko Dornik.


Med vojno je bil član vodstva [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] in partizanskega gibanja [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Kot odposlanec se je udeležil [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]. Po vojni je postal visok partijski in državni funkcionar, predsednik komiteja za šolstvo in eden glavnih komunističnih ideologov, ki je po vzoru iz [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]ove [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] vplival na oblikovanje nove, socialistične umetnosti. Ob ocenjevanju slovenske umetnosti je izhajal iz normativnih postavk sovjetskih estetikov. Menil je, da so se slovenski predvojni umetniki ločili od ljudstva in služili le zabavi vladajočih slojev. Umetnost predvojnih slovenskih ustvarjalcev je zatrl in jo označil za »kapitalistično umetnost«. Po njegovem mnenju je bilo potrebno obsoditi »izprijeni impresionizem in ekspresionizem ter smeri, ki so sledile: kubizem, futurizem in nadrealizem«. Zavzemal se je za uveljavitev sovjetske umetnosti v prvih letih po vojni. Bil je organizator samostojnega študija [[sociologija|sociologije]] v Sloveniji in prvi predstojnik oddelka za sociologijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani. Bil je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU). Umrl je leta 1976 v Ljubljani.
Med vojno je bil član vodstva [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] in partizanskega gibanja [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Kot odposlanec se je udeležil [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]. Po vojni je postal visok partijski in državni funkcionar, predsednik komiteja za šolstvo in eden glavnih komunističnih ideologov, ki je po vzoru iz [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]ove [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] vplival na oblikovanje nove, socialistične umetnosti. Ob ocenjevanju slovenske umetnosti je izhajal iz normativnih postavk sovjetskih estetikov. Menil je, da so se slovenski predvojni umetniki ločili od ljudstva in služili le zabavi vladajočih slojev. Umetnost predvojnih slovenskih ustvarjalcev je zatrl in jo označil za »kapitalistično umetnost«. Po njegovem mnenju je bilo potrebno obsoditi »izprijeni impresionizem in ekspresionizem ter smeri, ki so sledile: kubizem, futurizem in nadrealizem«. Zavzemal se je za uveljavitev sovjetske umetnosti v prvih letih po vojni. Bil je organizator samostojnega študija [[sociologija|sociologije]] v Sloveniji in prvi predstojnik oddelka za sociologijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani. Bil je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU). Umrl je leta 1976 v Ljubljani.

Redakcija: 11:27, 10. junij 2015

Boris Ziherl
Portret
Rojstvo25. september 1910({{padleft:1910|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1]
Trst
Smrt11. februar 1976({{padleft:1976|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1] (65 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Avstro-Ogrska
Poklicfilozof, politik, politični komisar

Boris Ziherl, slovenski politik in marksistični filozof, * 25. september 1910, Trst, † 11. februar 1976, Ljubljana.

Življenjepis

Rodil se je v Trstu, a se je z materjo kmalu preselil v Škofjo Loko, od koder je bila doma, kasneje pa v Ljubljano. Pred drugo svetovno vojno se je včlanil v Komunistično partijo Slovenije. Že takrat je začel objavljati članke, pod katere se je podpisoval s psevdonimoma B. Ločan in Stanko Dornik.

Med vojno je bil član vodstva Osvobodilne fronte in partizanskega gibanja NOB. Kot odposlanec se je udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po vojni je postal visok partijski in državni funkcionar, predsednik komiteja za šolstvo in eden glavnih komunističnih ideologov, ki je po vzoru iz Stalinove Sovjetske zveze vplival na oblikovanje nove, socialistične umetnosti. Ob ocenjevanju slovenske umetnosti je izhajal iz normativnih postavk sovjetskih estetikov. Menil je, da so se slovenski predvojni umetniki ločili od ljudstva in služili le zabavi vladajočih slojev. Umetnost predvojnih slovenskih ustvarjalcev je zatrl in jo označil za »kapitalistično umetnost«. Po njegovem mnenju je bilo potrebno obsoditi »izprijeni impresionizem in ekspresionizem ter smeri, ki so sledile: kubizem, futurizem in nadrealizem«. Zavzemal se je za uveljavitev sovjetske umetnosti v prvih letih po vojni. Bil je organizator samostojnega študija sociologije v Sloveniji in prvi predstojnik oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Umrl je leta 1976 v Ljubljani.

Po njem so leta 1976 poimenovali Osnovno šolo Borisa Ziherla za Bežigradom.[2], ki se je kasneje (12. junija 1997) preimenovala v OŠ Bežigrad.

Najpomembnejša dela

  • Osnovni problemi marksizma, 1934 (prevod in spremna beseda) (COBISS)
  • O Sovjetski zvezi, 1940 (COBISS)
  • Tri razdobja v razvoju delavskega gibanja, 1943 (COBISS), 1944 (COBISS)
  • France Prešeren – pesnik in mislec, 1949 (COBISS)
  • Umetnosti in miselnost, 1956 (COBISS)
  • Književnosti in družba, 1957 (COBISS)
  • O humanizmu in socializmu, 1965 (COBISS)
  • Ivan Cankar in naš čas, 1976 (COBISS)

Viri in opombe

  1. ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ Odločba SOb Ljubljana Bežigrad št. 022-5/76-3 z dne 28. septembra 1976 o ustanovitvi OŠ Borisa Ziherla

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Boris Ziherl.

Pagon Neda. »Ziherl Boris«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.

Stub icon

Ta članek o politiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Boris_Ziherl&oldid=4476503«