Severna Makedonija: Razlika med redakcijama
posodobitev predsednika |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Preusmeritev|Makedonija|druge pomene|Makedonija (razločitev)}} |
{{Preusmeritev|Makedonija|druge pomene|Makedonija (razločitev)}} |
||
{{Infopolje Država |
{{Infopolje Država |
||
|native_name = {{jezik|mk|Република |
|native_name = {{jezik|mk|Република Македонија}}<br /> |
||
|conventional_long_name = Republika |
|conventional_long_name = Republika Makedonija |
||
|common_name = |
|common_name = Makedonija |
||
|common_name2 = |
|common_name2 = Makedonije |
||
|image_flag = Flag of the Republic of Macedonia.svg |
|image_flag = Flag of the Republic of Macedonia.svg |
||
|image_coat = Coat of arms of North Macedonia.svg |
|image_coat = Coat of arms of North Macedonia.svg |
||
Vrstica 10: | Vrstica 10: | ||
|national_anthem = {{jezik|mk|[[Denes nad Makedonija|Денес над Македонија]]}}<br /><small>»Danes nad Makedonijo«</small> |
|national_anthem = {{jezik|mk|[[Denes nad Makedonija|Денес над Македонија]]}}<br /><small>»Danes nad Makedonijo«</small> |
||
|national motto = |
|national motto = |
||
|official_languages = [[makedonščina]] (državni in uradni jezik)<br /> |
|official_languages = [[makedonščina]] (državni in uradni jezik)<br /> |
||
|capital = [[Skopje]] |
|capital = [[Skopje]] |
||
|latd=42 |latm=0 |latNS=N |longd=21 |longm=26 |longEW=E |
|latd=42 |latm=0 |latNS=N |longd=21 |longm=26 |longEW=E |
||
Vrstica 53: | Vrstica 53: | ||
|calling_code = 389 |
|calling_code = 389 |
||
|footnotes = |
|footnotes = |
||
}}''' |
}}'''Makedonija''' ({{jezik-mk|''Македонија''}}), uradno '''Republika Makedonija''' (makedonsko ''Република Северна Македонија'', albansko ''Republika e Maqedonisë së Veriut''), je [[celina|celinska]] [[Demokracija|demokratična]] [[država]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]], s [[površina|površino]] 25.333 [[kilometer|km]]² in le malo več kot dvema [[milijon|milijonoma]] [[prebivalstvo|prebivalcev]]. Makedonija na [[zahod]]u meji na [[Albanija|Albanijo]], na [[jug]]u na [[Grčija|Grčijo]], na [[vzhod]]u na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na severozahodu na [[Kosovo]]{{Efn|name=kosovo|{{Kosovo-note}}}} ter na severovzhodu na [[Srbija|Srbijo]]. [[Glavno mesto]] države je [[Skopje]] (515.000 prebivalcev). |
||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
Vrstica 60: | Vrstica 60: | ||
{{Popravi|razdelek|small=left}} |
{{Popravi|razdelek|small=left}} |
||
Zgodovina |
Zgodovina Makedonije je močno povezana z zgodovino [[Makedonija (regija)|makedonske regije]]. To območje ohranja lepe primerke naselbin iz kamene dobe, muzejski primerki pričajo o nenehni naseljenosti tega območja. Zaradi izredno prometnih povezav med Evropo in Azijo je ohranjenih veliko dragocenih izdelkov. V Makedoniji je tako najdena najstarejša upodobitev kolesa, kot tudi izredno bogata zbirka denarnih primerkov. V antični dobi je ta prostor bil kraj bogate trgovine in gospodarskega razvoja, delno zaradi živahne trgovine Sredozemskega morja, delno pa zaradi močnih trgovskih poti (predvsem svilena pot), v katere je bila vpletena regija. V obdobju [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] je to območje ohranjalo veliko tovrstne zgodovinske dediščine. S srednjim vekom postane Makedonija pod vplivom Bizantinskega cesarstva, kasneje pa kot velik del te regije pride pod vpliv Osmanskega imperija, nato je v akciji makedonskih-jadranskih revolucionarjev zapustila Osmanski imperij v 19. stoletju in po mnenju mnogih pridobivala vedno bolj bolgarsko vodstvo. Po nastopu Kraljevine SHS se sedaj avtonomno področje pod Bolgarijo spremeni v Vardarsko banovino. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta si ozemlje razdelili [[Bolgarija]] in italijansko okupirana [[Albanija]]. |
||
Leta 1944, po osvoboditvi vardarskega dela izpod bolgarske okupacije, je bila na prvem zasedanju [[Protifašistično sobranje narodne osvoboditve Makedonije|Protifašističnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije]] (ASNOM) razglašena Socialistična republika Makedonija, ki je postala del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. 8. septembra 1991 je bila na [[Referendum|referendumu]] izglasovana osamosvojitev republike Makedonije od Jugoslavije. [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji]], ki so izbruhnile po razpadu skupne države, Makedonije niso zajele. |
Leta 1944, po osvoboditvi vardarskega dela izpod bolgarske okupacije, je bila na prvem zasedanju [[Protifašistično sobranje narodne osvoboditve Makedonije|Protifašističnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije]] (ASNOM) razglašena Socialistična republika Makedonija, ki je postala del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. 8. septembra 1991 je bila na [[Referendum|referendumu]] izglasovana osamosvojitev republike Makedonije od Jugoslavije. [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji]], ki so izbruhnile po razpadu skupne države, Makedonije niso zajele. |
||
Ob makedonski osamosvojitvi je mednarodno priznanje države upočasnjevala [[Grčija]] zaradi spora o imenu države in njenih simbolov ([[Verginsko sonce|Verginskega sonca]] na zastavi iz leta 1992). Kot kompromis so Združeni narodi leta 1993 državo priznali pod imenom ''Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija'' ([[Angleščina|angleška]] kratica ''FYROM''). Grčija je ostala nezadovoljna in februarja 1994 uvedla trgovinsko blokado, ki jo je umaknila leto pozneje, ko je Makedonija spremenila svojo zastavo in dele ustave. Spor glede imena se je končal šele leta 2018 s [[Prespanski sporazum|Prespanskim sporazumom]], po katerem bi se država ''[[erga omnes]]'' preimenovala v ''Republiko Severno Makedonijo'', medtem ko bi se jezik imenoval ''makedonski'' in državljanstvo ''makedonsko/državljan Severne Makedonije''. Sporazum, ki sta ga premierja obeh držav [[Zoran Zaev]] in [[Aleksis Cipras]] dosegla junija 2018, je stopil v veljavo 12. februarja 2019. |
|||
== Geografija == |
== Geografija == |
||
Makedonija leži na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. Zavzema površino 25.713 km². Na severozahodu meji na [[Kosovo]] (159 km meje),{{Efn|name=kosovo}} na severu na [[Srbija|Srbijo]] (62 km), na vzhodu na [[Bolgarija|Bolgarijo]] (148 km), na jugu na [[Grčija|Grčijo]] (228 km) in na zahodu na [[Albanija|Albanijo]] (151 km). Njen najvišji vrh je [[Veliki Korab]] (2764 m nm. v.), ki leži na zahodni meji države in velja za skupni najvišji vrh Makedonije in Albanije. Republika Makedonija je del širše geografske [[Makedonija (regija)|regije Makedonije]], ki zajema tudi sever Grčije in manjši del na zahodu Bolgarije. |
|||
Makedonija je potresno dejavno območje in prizorišče več uničujočih potresov, najnedavneje [[Potres v Skopju (1963)|leta 1963 v Skopju]]. |
|||
=== Površje === |
=== Površje === |
||
Površje v |
Površje v Makedoniji je raznovrstno. Deli se na gorat zahodni in gorat vzhodni del, ki ju razmejuje dolina reke [[Vardar]] ali Povardarje. |
||
Zahodni del predstavlja mladonagubano [[Šarsko-Pindsko gorovje]], grajeno iz [[Paleozoik|paleozojskega]] [[Skrilavec|skrilavca]] in [[Mezozoik|mezozojskega]] [[Apnenec|apnenca]] ([[Baba (Makedonija)|Baba]], [[Šar planina]], [[Korab]], [[Jakupica]], [[Nidže]]). Med gorami se nahajajo globoke doline [[Črni Drim|Črnega Drima]] in več gorskih [[Kotlina|kotlin]]: [[Polog]], [[Debarska kotlina]], [[Ohridska kotlina]], [[Prespanska kotlina]] in [[Pelagonija]]. |
Zahodni del predstavlja mladonagubano [[Šarsko-Pindsko gorovje]], grajeno iz [[Paleozoik|paleozojskega]] [[Skrilavec|skrilavca]] in [[Mezozoik|mezozojskega]] [[Apnenec|apnenca]] ([[Baba (Makedonija)|Baba]], [[Šar planina]], [[Korab]], [[Jakupica]], [[Nidže]]). Med gorami se nahajajo globoke doline [[Črni Drim|Črnega Drima]] in več gorskih [[Kotlina|kotlin]]: [[Polog]], [[Debarska kotlina]], [[Ohridska kotlina]], [[Prespanska kotlina]] in [[Pelagonija]]. |
||
Vrstica 83: | Vrstica 81: | ||
Najpomembnejše reke v državi so [[Vardar]], [[Treska]], [[Crna reka]], [[Pčinja (reka)|Pčinja]], [[Bregalnica]], [[Strumica (reka)|Strumica]] in [[Črni Drim]]. Večina rek pripada [[Povodje|povodju]] [[Egejsko morje|Egejskega morja]] preko reke Vardar, dolge 388 km (od tega 301 km v Severni Makedoniji), najpomembnejše reke v državi. Manjši del na zahodu pripada [[Jadransko morje|jadranskemu]] povodju preko Črnega Drima in njegovih pritokov, medtem ko [[Binačka Morava]], reka na skrajnem severu države, pripada [[Črno morje|črnomorskemu]] povodju. |
Najpomembnejše reke v državi so [[Vardar]], [[Treska]], [[Crna reka]], [[Pčinja (reka)|Pčinja]], [[Bregalnica]], [[Strumica (reka)|Strumica]] in [[Črni Drim]]. Večina rek pripada [[Povodje|povodju]] [[Egejsko morje|Egejskega morja]] preko reke Vardar, dolge 388 km (od tega 301 km v Severni Makedoniji), najpomembnejše reke v državi. Manjši del na zahodu pripada [[Jadransko morje|jadranskemu]] povodju preko Črnega Drima in njegovih pritokov, medtem ko [[Binačka Morava]], reka na skrajnem severu države, pripada [[Črno morje|črnomorskemu]] povodju. |
||
Makedonija ima tri velika naravna [[Jezero|jezera]] in nekaj umetnih. Največje naravno jezero je [[Ohridsko jezero]], ki je eno najglobljih in najbolj prosojnih jezer v Evropi. Dve tretjini jezera pripadata Makedoniji, ena pa Albaniji. Ohridsko jezero je zelo bogato z ribami, med katerimi je najbolj poznana [[ohridska postrv]]. V njem se je ohranilo veliko število [[Endemit|endemičnih]] vrst živali. Zaradi teh posebnosti je jezero skupaj z mestom [[Ohrid]] na [[UNESCO]]-vem seznamu svetovnih znamenitosti. [[Prespansko jezero]] je drugo največje jezero Severne Makedonije, ki leži na tromeji z Albanijo in Grčijo. Ima številne zalive in peščene plaže. Na Prespanskem jezeru ležita dva nenaseljena otoka, Mali Grad in Golem (Veliki) Grad, od katerih slednji pripada Makedoniji. Tretje največje jezero je [[Dojransko jezero]] na makedonsko-grški meji. Relativno plitvemu jezeru (največja globina 10 m) je gladino še zniževalo odvajanje vode za namen namakanja. |
|||
<gallery> |
<gallery> |
||
Vrstica 94: | Vrstica 92: | ||
== Upravna delitev == |
== Upravna delitev == |
||
Makedonija je razdeljena na osem statističnih regij, ki služijo samo za pravne in statistične namene: |
|||
* Skopska |
* Skopska |
||
Vrstica 124: | Vrstica 122: | ||
{{Vrsta-odstotek|Ostalo|magenta|20993|1.04}} |
{{Vrsta-odstotek|Ostalo|magenta|20993|1.04}} |
||
}} |
}} |
||
Po zadnjem popisu iz leta 2002 je |
Po zadnjem popisu iz leta 2002 je Makedonija štela 2.022.547 prebivalcev. Najnovejša uradna ocena iz leta 2009 znaša 2.050.671 prebivalcev.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Попис на населението, домаќинствата и становите во Република Македонија, 2002|publisher=Државен завод за статистика|url=http://www.stat.gov.mk/pdf/kniga_13.pdf|language=mk,en}}</ref> Glede na podatke zadnjega popisa so največja [[etnična skupina]] [[Makedonci]], medtem ko so druga največja skupina Albanci, ki so prevladovali na severozahodu države. |
||
=== Veroizpoved === |
=== Veroizpoved === |
||
Vrstica 130: | Vrstica 128: | ||
=== Jezik === |
=== Jezik === |
||
Državni in uradni jezik države je [[makedonščina]]. Makedonski jezik je soroden [[Bolgarščina|bolgarskemu jeziku]], a ima vidne podobnosti tudi s [[Srbščina|srbščino]] ter s [[Torlaščina|torlaškimi]] in [[Šopščina|šopskimi]] narečji. Standardna makedonščina je bila kodificirana po drugi svetovni vojni in je široko sprejeta |
Državni in uradni jezik države je [[makedonščina]]. Makedonski jezik je soroden [[Bolgarščina|bolgarskemu jeziku]], a ima vidne podobnosti tudi s [[Srbščina|srbščino]] ter s [[Torlaščina|torlaškimi]] in [[Šopščina|šopskimi]] narečji. Standardna makedonščina je bila kodificirana po drugi svetovni vojni in je široko sprejeta. Drugi manjšinski jeziki so prav tako uradni v občinah, kjer jih govori preko 20 % prebivalstva |
||
=== Večja mesta === |
=== Večja mesta === |
||
Vrstica 281: | Vrstica 279: | ||
Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava jekla, kemična, strojna, farmacevtska, gradbena in tekstilna industrija. Tekstilna industrija je zelo pomembna, saj zaposluje veliko ljudi. Tekstilna in oblačilna (predvsem usnje) industrija sta zelo pomembni, saj zaposlujeta veliko ljudi in ustvarjata nova delovna mesta. Industrija in rudarstvo skupaj predstavljata 25 % BDP. Industrijski sektor zaposluje 30 % aktivnega prebivalstva. |
Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava jekla, kemična, strojna, farmacevtska, gradbena in tekstilna industrija. Tekstilna industrija je zelo pomembna, saj zaposluje veliko ljudi. Tekstilna in oblačilna (predvsem usnje) industrija sta zelo pomembni, saj zaposlujeta veliko ljudi in ustvarjata nova delovna mesta. Industrija in rudarstvo skupaj predstavljata 25 % BDP. Industrijski sektor zaposluje 30 % aktivnega prebivalstva. |
||
Severna Makedonija ima majhno, |
Severna Makedonija ima majhno, odprto gospodarstvo, čigar nadaljnja rast in razvoj sta v veliki meri odvisna od napredka pri integraciji v EU. Storitveni sektor predstavlja 65 % BDP in zaposluje več kot polovico aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši segmenti so transport, telekomunikacije in energetika. |
||
=== Kmetijstvo in kulturne rastline === |
=== Kmetijstvo in kulturne rastline === |
||
Makedonija je razgibana pokrajina z griči, dolinami, slapi, rekami, jezeri, gorami, zaselki in osamljenimi kmetijami. Med griči v dolinami se razprostirajo velika polja. Kmetijski sektor predstavlja 10 % BDP in zaposluje 17 % aktivnega prebivalstva. Na njih pridelujejo številno sadje in zelenjavo, žitarice, [[mak]] ter [[tobak]]. Makedonija je daleč poznana po kvalitetni [[Paprika|papriki]], [[Paradižnik|paradižnikih]], [[Navadna kumara|kumarah]], [[Riž|rižu]]. V južni Severni Makedoniji, kjer se čuti sredozemsko podnebje, dobro uspevajo [[Oljka|oljke]] in [[Figa|fige]]. |
|||
Ovčereja in kozjereja sta zelo pomemben del |
Ovčereja in kozjereja sta zelo pomemben del makedonskega gospodarstva. Makedonija ima tudi rudno bogastva, predvsem [[železo]], [[baker]], in [[Svinec (razločiev)|svinec]]. Znani rudniki so: Sasa, Damjan in Bučim. |
||
=== Industrijski sektor === |
=== Industrijski sektor === |
||
Industrijski sektor |
Industrijski sektor Makedonije predstavlja 25 % BDP, zaposluje pa približno 30 % aktivnega prebivalstva. Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava železa in jekla, kemična, strojna, tekstilna, živilska in farmacevtska industrija. |
||
Industrijska proizvodnja v |
Industrijska proizvodnja v Makedoniji je v letu 2014 zrasla za 4,8 %. Za leto 2015 je napovedana 4,9 %, za leto 2016 5,2 % in za leto 2017 5,6 % rast industrijske proizvodnje. |
||
== Družba == |
== Družba == |
||
Vrstica 310: | Vrstica 308: | ||
=== Kultura === |
=== Kultura === |
||
Makedonija ima bogato kulturno dediščino tako v arhitekturi, poeziji in glasbi, prav tako hrani dediščino mnogih verskih objektov. Glasba se naslanja vidno na Bizantinsko cerkveno glasbo kot tudi na likovno dediščino Bizantinske tradicije. Severna Makedonija hrani bogato zbirko bizantinskih fresk, nastalih med 11. in 16.stoletjem. Poleg tega se letno odvija bogat kulturni program letnih festivalov filma, glasbe, literature in umetnosti. |
|||
Najpomembnejši kulturni dogodek v državi je Ohridski poletni festival klasične glasbe in gledališča, ki se imenuje Struške večeri poezije, ki vabijo pesnike z več kot 50 držav sveta. Viden je tudi Jazz festival Skopje, Mednarodni Kamera festival v Bitoli, Odprto mladinsko gledališče in podobno. |
Najpomembnejši kulturni dogodek v državi je Ohridski poletni festival klasične glasbe in gledališča, ki se imenuje Struške večeri poezije, ki vabijo pesnike z več kot 50 držav sveta. Viden je tudi Jazz festival Skopje, Mednarodni Kamera festival v Bitoli, Odprto mladinsko gledališče in podobno. |
||
Vrstica 317: | Vrstica 315: | ||
=== Kulinarika === |
=== Kulinarika === |
||
Makedonska kulinarika se naslanja na balkansko izročilo, grške in turške jedi, a tudi na italijanske, nemške in še posebej madžarske jedilnike. Zaradi velike kmetije kmetijstva pri strežbi in relativno visokih temperatur čez leto, se kuhinja naslanja predvsem na svežo in raznoliko zelenjavo, ribe in mlečne izdelke. Značilne jedi so Šopska solata in Tavče Gravče. Vedno bolj se razvija tudi kvalitetne makedonske pijače, vino in žganje. |
|||
=== Šport === |
=== Šport === |
||
Nogomet in rokomet sta najbolj množična športa v |
Nogomet in rokomet sta najbolj množična športa v Makedoniji. Največji športni objekt v državi je nogometni stadion Arena Filip II. |
||
Rokomet izstopa predvsem zaradi uspehov ženskih ekip. Leta 2002 je klub Kometal Skopje postal evropski prvak EHF Lige prvakov ženskih ekip. |
Rokomet izstopa predvsem zaradi uspehov ženskih ekip. Leta 2002 je klub Kometal Skopje postal evropski prvak EHF Lige prvakov ženskih ekip. Makedonija je organizirala tudi Evropsko prvenstvo v ženskem rokometu, ki se je odigravalo v Skopju in Ohridu. |
||
Košarkaška reprezentanca je doživela najvišje uspehe leta 2011, ko so dosegli 4. mesto v Evropi. Domače tekme odigravajo v dvorani Boris Trajkovski Arena v Skopju. Množično so obiskani tudi sezonski športi, izstopa Ohridski plavalni maraton poleti, organizirana pa so tudi smučišča za zimske radosti. Severna Makedonija in njen Olimpijski komite si prizadeva k športnim in olimpijskim idealom. |
Košarkaška reprezentanca je doživela najvišje uspehe leta 2011, ko so dosegli 4. mesto v Evropi. Domače tekme odigravajo v dvorani Boris Trajkovski Arena v Skopju. Množično so obiskani tudi sezonski športi, izstopa Ohridski plavalni maraton poleti, organizirana pa so tudi smučišča za zimske radosti. Severna Makedonija in njen Olimpijski komite si prizadeva k športnim in olimpijskim idealom. |
Redakcija: 08:08, 25. maj 2019
Republika Makedonija Република Македонија | |
---|---|
Himna: Денес над Македонија »Danes nad Makedonijo« | |
Glavno mesto | Skopje |
Uradni jeziki | makedonščina (državni in uradni jezik) |
Vlada | parlamentarna republika |
Stevo Pendarovski | |
Zoran Zaev | |
neodvisnost od Jugoslavije | |
• razglašena | 8. septembra 1991 |
Površina | |
• skupaj | 25.713 km2 (145.) |
• voda (%) | 1,9 |
Prebivalstvo | |
• ocena 2017 | 2.103.721 (142.) |
• popis 2002 | 2.022.547[1] |
BDP (ocena 2011) | |
• skupaj (PKM) | 20,82 milijarde USD (121.) |
• na preb. (PKM) | 10.112 USD (81.) |
HDI (2011) | 0,728 · 78. |
Valuta | makedonski denar (MKD) |
Časovni pas | UTC +1 (CET) |
• poletni | UTC +2 (CEST) |
Klicna koda | +389 |
Internetna domena | .mk |
Makedonija ([Македонија] Napaka: {{Jezik-xx}}: besedilo ima označevanje za ležeče (pomoč)), uradno Republika Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.333 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev. Makedonija na zahodu meji na Albanijo, na jugu na Grčijo, na vzhodu na Bolgarijo, na severozahodu na Kosovo[a] ter na severovzhodu na Srbijo. Glavno mesto države je Skopje (515.000 prebivalcev).
Zgodovina
Ta razdelek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Zgodovina Makedonije je močno povezana z zgodovino makedonske regije. To območje ohranja lepe primerke naselbin iz kamene dobe, muzejski primerki pričajo o nenehni naseljenosti tega območja. Zaradi izredno prometnih povezav med Evropo in Azijo je ohranjenih veliko dragocenih izdelkov. V Makedoniji je tako najdena najstarejša upodobitev kolesa, kot tudi izredno bogata zbirka denarnih primerkov. V antični dobi je ta prostor bil kraj bogate trgovine in gospodarskega razvoja, delno zaradi živahne trgovine Sredozemskega morja, delno pa zaradi močnih trgovskih poti (predvsem svilena pot), v katere je bila vpletena regija. V obdobju Aleksandra Velikega je to območje ohranjalo veliko tovrstne zgodovinske dediščine. S srednjim vekom postane Makedonija pod vplivom Bizantinskega cesarstva, kasneje pa kot velik del te regije pride pod vpliv Osmanskega imperija, nato je v akciji makedonskih-jadranskih revolucionarjev zapustila Osmanski imperij v 19. stoletju in po mnenju mnogih pridobivala vedno bolj bolgarsko vodstvo. Po nastopu Kraljevine SHS se sedaj avtonomno področje pod Bolgarijo spremeni v Vardarsko banovino. Med drugo svetovno vojno sta si ozemlje razdelili Bolgarija in italijansko okupirana Albanija.
Leta 1944, po osvoboditvi vardarskega dela izpod bolgarske okupacije, je bila na prvem zasedanju Protifašističnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije (ASNOM) razglašena Socialistična republika Makedonija, ki je postala del Socialistične federativne republike Jugoslavije. 8. septembra 1991 je bila na referendumu izglasovana osamosvojitev republike Makedonije od Jugoslavije. Vojne v nekdanji Jugoslaviji, ki so izbruhnile po razpadu skupne države, Makedonije niso zajele.
Geografija
Makedonija leži na Balkanskem polotoku. Zavzema površino 25.713 km². Na severozahodu meji na Kosovo (159 km meje),[a] na severu na Srbijo (62 km), na vzhodu na Bolgarijo (148 km), na jugu na Grčijo (228 km) in na zahodu na Albanijo (151 km). Njen najvišji vrh je Veliki Korab (2764 m nm. v.), ki leži na zahodni meji države in velja za skupni najvišji vrh Makedonije in Albanije. Republika Makedonija je del širše geografske regije Makedonije, ki zajema tudi sever Grčije in manjši del na zahodu Bolgarije.
Makedonija je potresno dejavno območje in prizorišče več uničujočih potresov, najnedavneje leta 1963 v Skopju.
Površje
Površje v Makedoniji je raznovrstno. Deli se na gorat zahodni in gorat vzhodni del, ki ju razmejuje dolina reke Vardar ali Povardarje.
Zahodni del predstavlja mladonagubano Šarsko-Pindsko gorovje, grajeno iz paleozojskega skrilavca in mezozojskega apnenca (Baba, Šar planina, Korab, Jakupica, Nidže). Med gorami se nahajajo globoke doline Črnega Drima in več gorskih kotlin: Polog, Debarska kotlina, Ohridska kotlina, Prespanska kotlina in Pelagonija.
Osrednji del, Povardarje, je izpolnjen z jezeri in rekami. V njem se nahaja niz kotlin, med seboj povezanih s soteskami: Skopska kotlina, Veleška kotlina, Tikveš, Gevgelijska kotlina.
Vzhod države je nižji od zahoda in obsega vzhodne pritoke Vardarja.
Vodni sistem
Najpomembnejše reke v državi so Vardar, Treska, Crna reka, Pčinja, Bregalnica, Strumica in Črni Drim. Večina rek pripada povodju Egejskega morja preko reke Vardar, dolge 388 km (od tega 301 km v Severni Makedoniji), najpomembnejše reke v državi. Manjši del na zahodu pripada jadranskemu povodju preko Črnega Drima in njegovih pritokov, medtem ko Binačka Morava, reka na skrajnem severu države, pripada črnomorskemu povodju.
Makedonija ima tri velika naravna jezera in nekaj umetnih. Največje naravno jezero je Ohridsko jezero, ki je eno najglobljih in najbolj prosojnih jezer v Evropi. Dve tretjini jezera pripadata Makedoniji, ena pa Albaniji. Ohridsko jezero je zelo bogato z ribami, med katerimi je najbolj poznana ohridska postrv. V njem se je ohranilo veliko število endemičnih vrst živali. Zaradi teh posebnosti je jezero skupaj z mestom Ohrid na UNESCO-vem seznamu svetovnih znamenitosti. Prespansko jezero je drugo največje jezero Severne Makedonije, ki leži na tromeji z Albanijo in Grčijo. Ima številne zalive in peščene plaže. Na Prespanskem jezeru ležita dva nenaseljena otoka, Mali Grad in Golem (Veliki) Grad, od katerih slednji pripada Makedoniji. Tretje največje jezero je Dojransko jezero na makedonsko-grški meji. Relativno plitvemu jezeru (največja globina 10 m) je gladino še zniževalo odvajanje vode za namen namakanja.
-
Ohridsko jezero
-
Muzej na vodi, Ohridsko jezero
-
Reka Vardar v Velesu
Upravna delitev
Makedonija je razdeljena na osem statističnih regij, ki služijo samo za pravne in statistične namene:
- Skopska
- Severovzhodna
- Vzhodna
- Jugovzhodna
- Vardarska
- Pelagonijska
- Jugozahodna
- Pološka
Upravno je država razdeljena na 80 občin. 10 občin predstavlja mesto Skopje. Kot jugoslovanska republika je bila Makedonija razdeljena na 34 občin; leta 1996 se je država na novo razdelila na 123 občin, katerih število se je leta 2004 zmanjšalo na 84 in leta 2013 na 80.
Prebivalstvo
Etnična sestava po popisu iz leta 2002 | ||||
---|---|---|---|---|
Makedonci | 1.297.981 | 64,18% | ||
Albanci | 509.083 | 25,17% | ||
Turki | 77.959 | 3,85% | ||
Romi | 53.879 | 2,66% | ||
Srbi | 35.939 | 1,78% | ||
Bošnjaki | 17.018 | 0,84% | ||
Aromuni | 9.695 | 0,48% | ||
Ostalo | 20.993 | 1,04% |
Po zadnjem popisu iz leta 2002 je Makedonija štela 2.022.547 prebivalcev. Najnovejša uradna ocena iz leta 2009 znaša 2.050.671 prebivalcev.[1] Glede na podatke zadnjega popisa so največja etnična skupina Makedonci, medtem ko so druga največja skupina Albanci, ki so prevladovali na severozahodu države.
Veroizpoved
Prevladujoča veroizpoved v državi je pravoslavje, ki mu pripada 65 % prebivalstva. 0,4 % predstavljajo druge krščanske denominacije. Muslimani predstavljajo 33,3 odstotka prebivalcev, s čimer je Severna Makedonija država s petim največjim deležem muslimanov v Evropi (za Kosovom,[a] Turčijo, Albanijo ter Bosno in Hercegovino).
Jezik
Državni in uradni jezik države je makedonščina. Makedonski jezik je soroden bolgarskemu jeziku, a ima vidne podobnosti tudi s srbščino ter s torlaškimi in šopskimi narečji. Standardna makedonščina je bila kodificirana po drugi svetovni vojni in je široko sprejeta. Drugi manjšinski jeziki so prav tako uradni v občinah, kjer jih govori preko 20 % prebivalstva
Večja mesta
Glavno mesto Severne Makedonije je Skopje, ki leži v severnem delu države v Skopski kotlini. Severnomakedonsko prestolnico deli na levi in desni breg reka Vardar. V Skopju živi okoli 500.000 Makedoncev, kar predstavlja približno četrtino prebivalcev države.
Makedonska mesta po številu prebivalstva | ||||||
---|---|---|---|---|---|---|
Št. | Grb | Mesto | Regija | Prebivalstvo | ||
Skopje |
1. | Skopje | Skopska | 506.926 | Tetovo | |
2. | Bitola | Pelagonijska | 74.550 | |||
3. | Kumanovo | Severovzhodna | 70.842 | |||
4. | Prilep | Pelagonijska | 66.246 | |||
5. | Tetovo | Pološka | 52.915 | |||
6. | Veles | Vardarska | 43.716 | |||
7. | Štip | Vzhodna | 43.652 | |||
8. | Ohrid | Jugozahodna | 42.033 | |||
9. | Gostivar | Pološka | 35.847 | |||
10. | Strumica | Jugovzhodna | 35.311 | |||
11. | Kavadarci | Vardarska | 29.188 | |||
12. | Kočani | Vzhodna | 28.330 | |||
13. | Kičevo | Jugozahodna | 27.067 | |||
14. | Struga | Jugozahodna | 16.559 | |||
15. | Radoviš | Jugovzhodna | 16.223 | |||
16. | Gevgelija | Jugovzhodna | 15.685 | |||
17. | Debar | Jugozahodna | 14.561 | |||
18. | Kriva Palanka | Severovzhodna | 14.558 | |||
19. | Sveti Nikole | Vzhodna | 13.746 | |||
20. | Negotino | Vardarska | 13.284 | |||
Vir: Popis prebivalstva 2002[1] |
Gospodarstvo
Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava jekla, kemična, strojna, farmacevtska, gradbena in tekstilna industrija. Tekstilna industrija je zelo pomembna, saj zaposluje veliko ljudi. Tekstilna in oblačilna (predvsem usnje) industrija sta zelo pomembni, saj zaposlujeta veliko ljudi in ustvarjata nova delovna mesta. Industrija in rudarstvo skupaj predstavljata 25 % BDP. Industrijski sektor zaposluje 30 % aktivnega prebivalstva.
Severna Makedonija ima majhno, odprto gospodarstvo, čigar nadaljnja rast in razvoj sta v veliki meri odvisna od napredka pri integraciji v EU. Storitveni sektor predstavlja 65 % BDP in zaposluje več kot polovico aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši segmenti so transport, telekomunikacije in energetika.
Kmetijstvo in kulturne rastline
Makedonija je razgibana pokrajina z griči, dolinami, slapi, rekami, jezeri, gorami, zaselki in osamljenimi kmetijami. Med griči v dolinami se razprostirajo velika polja. Kmetijski sektor predstavlja 10 % BDP in zaposluje 17 % aktivnega prebivalstva. Na njih pridelujejo številno sadje in zelenjavo, žitarice, mak ter tobak. Makedonija je daleč poznana po kvalitetni papriki, paradižnikih, kumarah, rižu. V južni Severni Makedoniji, kjer se čuti sredozemsko podnebje, dobro uspevajo oljke in fige.
Ovčereja in kozjereja sta zelo pomemben del makedonskega gospodarstva. Makedonija ima tudi rudno bogastva, predvsem železo, baker, in svinec. Znani rudniki so: Sasa, Damjan in Bučim.
Industrijski sektor
Industrijski sektor Makedonije predstavlja 25 % BDP, zaposluje pa približno 30 % aktivnega prebivalstva. Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava železa in jekla, kemična, strojna, tekstilna, živilska in farmacevtska industrija.
Industrijska proizvodnja v Makedoniji je v letu 2014 zrasla za 4,8 %. Za leto 2015 je napovedana 4,9 %, za leto 2016 5,2 % in za leto 2017 5,6 % rast industrijske proizvodnje.
Družba
Izobraževanje
Visoko, višje in univerzitetno izobraževanje se lahko pridobi pri petih državnih univerzah.
Univerza Sv. Cirila in Metoda v Skopju, Univerza Goce Delčev v mestu Štip,
Državna univerza Tetovo
Univerza za informacijsko znanost in tehnologija Sv. Pavel Apostol v Ohridu.
Poleg obstoječih univerz so nastale tudi vrsta zasebnih univerz, kakršna je European University, Slovanska Univerza Sveti Nikole, South East European University in druge. Univerzitetna nacionalna knjižnica se nahaja v Skopju. USAid je uspel z velikim projektom "Macedonia Connects" omrežiti Severno Makedonijo in osnovnošolsko in srednješolsko infrastrukturo z delujočim dostopom do svetovnega spleta. Večja mesta v Severni Makedoniji so pridobila WIFI dostop po območju ožjega centra mesta.
Mediji
Najstarejši časopis v državi je Nova Makedonija z leta 1944. Poleg njega so poznana tiskana občila Utrinski Vesnik, Dnevnik, Vest, Fokus, Večer, Tea Moderna, Makedonsko Sonce in Koha. Javni kanal je Makedonska radiotelevizija, ki je ustanovljena 1993. Poleg tega obstajajo tudi zasebne televizije, najstarejši je TEKO TV (1989) iz mesta Štip.
Kultura
Makedonija ima bogato kulturno dediščino tako v arhitekturi, poeziji in glasbi, prav tako hrani dediščino mnogih verskih objektov. Glasba se naslanja vidno na Bizantinsko cerkveno glasbo kot tudi na likovno dediščino Bizantinske tradicije. Severna Makedonija hrani bogato zbirko bizantinskih fresk, nastalih med 11. in 16.stoletjem. Poleg tega se letno odvija bogat kulturni program letnih festivalov filma, glasbe, literature in umetnosti.
Najpomembnejši kulturni dogodek v državi je Ohridski poletni festival klasične glasbe in gledališča, ki se imenuje Struške večeri poezije, ki vabijo pesnike z več kot 50 držav sveta. Viden je tudi Jazz festival Skopje, Mednarodni Kamera festival v Bitoli, Odprto mladinsko gledališče in podobno.
Severnomakedonska Opera v Skopju izvaja poletne večerne nastope, imenujejo se Majski operni večeri in se izvajajo že od leta 1972.
Kulinarika
Makedonska kulinarika se naslanja na balkansko izročilo, grške in turške jedi, a tudi na italijanske, nemške in še posebej madžarske jedilnike. Zaradi velike kmetije kmetijstva pri strežbi in relativno visokih temperatur čez leto, se kuhinja naslanja predvsem na svežo in raznoliko zelenjavo, ribe in mlečne izdelke. Značilne jedi so Šopska solata in Tavče Gravče. Vedno bolj se razvija tudi kvalitetne makedonske pijače, vino in žganje.
Šport
Nogomet in rokomet sta najbolj množična športa v Makedoniji. Največji športni objekt v državi je nogometni stadion Arena Filip II.
Rokomet izstopa predvsem zaradi uspehov ženskih ekip. Leta 2002 je klub Kometal Skopje postal evropski prvak EHF Lige prvakov ženskih ekip. Makedonija je organizirala tudi Evropsko prvenstvo v ženskem rokometu, ki se je odigravalo v Skopju in Ohridu.
Košarkaška reprezentanca je doživela najvišje uspehe leta 2011, ko so dosegli 4. mesto v Evropi. Domače tekme odigravajo v dvorani Boris Trajkovski Arena v Skopju. Množično so obiskani tudi sezonski športi, izstopa Ohridski plavalni maraton poleti, organizirana pa so tudi smučišča za zimske radosti. Severna Makedonija in njen Olimpijski komite si prizadeva k športnim in olimpijskim idealom.
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov.
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Попис на населението, домаќинствата и становите во Република Македонија, 2002 (PDF) (v makedonščini in angleščini). Државен завод за статистика.
Zunanje povezave