Grad Tolmin: Razlika med redakcijama
Infopolje |
m | coordinates = <!-- WD --> AWB |
||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
| caption = Ruševine gradu na stari razglednici |
| caption = Ruševine gradu na stari razglednici |
||
| locmapin = Slovenija |
| locmapin = Slovenija |
||
|coordinates = <!-- WD --> |
|||
| lat_degrees = |
|||
| ⚫ | |||
| lat_minutes = |
|||
| lat_seconds = |
|||
| lat_direction = N |
|||
| long_degrees = |
|||
| long_minutes = |
|||
| long_seconds = |
|||
| long_direction = E |
|||
| ⚫ | |||
| area = |
| area = |
||
| built = |
| built = |
||
| Vrstica 25: | Vrstica 18: | ||
| občina = Tolmin |
| občina = Tolmin |
||
}} |
}} |
||
'''Grad na Kozlovem Robu nad Tolminom''' je bil strateško pomembna utrdba, iz katere se je nadziralo Tolminsko in pomembne trgovske poti, ki so vodile tod mimo. Danes je [[grad]] delno obnovljen, delno pa v ruševinah. |
'''Grad na Kozlovem Robu nad Tolminom''' je bil strateško pomembna utrdba, iz katere se je nadziralo Tolminsko in pomembne trgovske poti, ki so vodile tod mimo. Danes je [[grad]] delno obnovljen, delno pa v ruševinah. |
||
Grad je prvič omenjen leta 1188, leta 1194 pa je bila omenjena kapelica [[sv. Martin |
Grad je prvič omenjen leta 1188, leta 1194 pa je bila omenjena kapelica [[sv. Martin]]a na tem gradu. Najprej je bil zgrajen vzhodni in severni stolp. Kasneje so zgradili tudi dva šestkotna stolpa. Na gradu sta bila tudi dva vodnjaka za zbiranje deževnice. Pod severnim stolpom je bila klet, namenjena skladiščenju hrane. V gradu pa je bil tudi zapor. Grad je nadzorovalo veliko pomembnih [[fevdalec|fevdalcev]]: [[oglejski patriarhi]], [[goriški grofje]], mesto [[Čedad]], [[Benečani]] in nazadnje [[Habsburžani]]. |
||
Grad v času miru ni bil stalno naseljen, v njem je prebivala zgolj močna vojaška straža. Grajsko poslopje je bilo hudo poškodovano v [[potres |
Grad v času miru ni bil stalno naseljen, v njem je prebivala zgolj močna vojaška straža. Grajsko poslopje je bilo hudo poškodovano v [[potres]]ih leta 1348 in 1511. Leta 1651 je bil grad dokončno opuščen, saj je njegov lastnik, družina [[Coronnini]] zgradila novo grajsko poslopje v [[Tolmin]]u. Na tem mestu je sedaj muzej. Grad je bil pomemben tudi v času [[Tolminski punt|Tolminskega punta]] (1713) |
||
== Sklici == |
== Sklici == |
||
| Vrstica 37: | Vrstica 30: | ||
{{-}} |
{{-}} |
||
{{Gradovi v Sloveniji}} |
{{Gradovi v Sloveniji}} |
||
{{Portal-Vojaštvo}} |
|||
{{castle-stub}} |
{{castle-stub}} |
||
[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Tolmin]] |
|||
[[Kategorija:Tolmin]] |
[[Kategorija:Tolmin]] |
||
Redakcija: 19:36, 11. december 2018
| Grad Tolmin | |
|---|---|
 Ruševine gradu na stari razglednici | |
| Lega | Kozlov rob nad Tolminom Občina Tolmin |
| Koordinati | 46°11′24″N 13°43′34″E / 46.19000°N 13.72611°EKoordinati: 46°11′24″N 13°43′34″E / 46.19000°N 13.72611°E |
| Uradno ime: Tolmin - Ruševine gradu na Kozlovem robu | |
| Razglasitev | 14. junij 1990 |
| evid. št. | 5040[1] |
  Geografska lega: Grad Tolmin, Slovenija | |
Grad na Kozlovem Robu nad Tolminom je bil strateško pomembna utrdba, iz katere se je nadziralo Tolminsko in pomembne trgovske poti, ki so vodile tod mimo. Danes je grad delno obnovljen, delno pa v ruševinah.
Grad je prvič omenjen leta 1188, leta 1194 pa je bila omenjena kapelica sv. Martina na tem gradu. Najprej je bil zgrajen vzhodni in severni stolp. Kasneje so zgradili tudi dva šestkotna stolpa. Na gradu sta bila tudi dva vodnjaka za zbiranje deževnice. Pod severnim stolpom je bila klet, namenjena skladiščenju hrane. V gradu pa je bil tudi zapor. Grad je nadzorovalo veliko pomembnih fevdalcev: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani.
Grad v času miru ni bil stalno naseljen, v njem je prebivala zgolj močna vojaška straža. Grajsko poslopje je bilo hudo poškodovano v potresih leta 1348 in 1511. Leta 1651 je bil grad dokončno opuščen, saj je njegov lastnik, družina Coronnini zgradila novo grajsko poslopje v Tolminu. Na tem mestu je sedaj muzej. Grad je bil pomemben tudi v času Tolminskega punta (1713)
Sklici
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5040«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
Zunanje povezave
