Pojdi na vsebino

Nemčija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zvezna republika Nemčija
Bundesrepublik Deutschland
Zastava Nemčije
Zastava
Geslo: Einigkeit und Recht und Freiheit
(»Enotnost, pravica in svoboda«)
Himna: Das Lied der Deutschen (3. kitica)
imenujejo jo tudi Einigkeit und Recht und Freiheit
Lega Nemčije
Glavno mestoBerlin
52°31′N, 13°24′E
Uradni jezikinemščina¹
Demonim(i)Nemec, Nemka
Vladazvezna parlamentarna republika
Frank-Walter Steinmeier
• kancler
Olaf Scholz (SPD)
Nastanek
843 (Verdunska pogodba)
18. januar 1871
23. maj 1949
3. oktober 1990
Površina
• skupaj
357 592[1] km2 (63.)
• voda (%)
2,416
Prebivalstvo
• ocena 2022
84 358 845[1] (19.)
• gostota
236/km2 (58.)
BDP (ocena 2023)[2]
• skupaj (nominal.)
4,46 bilijona $ (3.)
• skupaj (PKM)
5,54 bilijona $ (5.)
• na preb. (nominal.)
52 823 $ (21.)
• na preb. (PKM)
66 037 $ (19.)
Gini (2022)28,8[3]
nizek
HDI (2021)0,942[4]
zelo visok · 9.
Valutaevro ()² (EUR)
Časovni pasUTC +1 (CET)
• poletni
UTC +2 (CEST)
Klicna koda49
Internetna domena.de³
¹ Danščina, nizka nemščina, lužiškosrbska jezika, romščina in frizijščina so uradno priznani in v skladu z ECRML zaščiteni manjšinski jeziki.
² Pred letom 1999 (uvedba evra kot uradne valute) in 2002 (uvedba evra v obliki fizičnih bankovcev in kovancev): nemška marka.
³ Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu.

Zvezna republika Nemčija (nemško Bundesrepublik Deutschland) je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope. Na severu meji na Severno morje, Dansko in Baltsko morje, na vzhodu na Poljsko in Češko, na jugu na Avstrijo in Švico, ter na zahodu na Francijo, Luksemburg, Belgijo in Nizozemsko. Skupna kopenska meja s sosednjimi državami meri 3621 km. Nemčija je ena izmed ustanovnih članic Evropske unije.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Zgodovina Nemčije.

Na Nemškem ozemlju smo poznali najprej veliko malih mestnih držav ter Prusijo. Vendar se je leta 1848 začel boj za združitev Nemčije, saj to pomeni boljše gospodarske razmere. Ustanovili so Frankfurtski parlament, kjer so sprejeli idejo o združitvi Nemčije pod vodstvom pruskega kralja, ki pa je nemško krono zavrnil, saj se je bal, da bo z meščansko urejeno Nemčijo izgubil oblast. Tako je bilo za približno 20 let to združevanje prestavljeno. Leta 1862 pa so se upi nemških meščanov uresničili. Pruski kralj Viljem I. je začel združevati Nemčijo pod svojim vodstvom, saj je ugotovil, da bo več delavcev v državi prineslo izboljšanje industrijskih razmer, to pa več denarja. Tako je nastala Nemčija, ki je obstajala do prve svetovne vojne.

Nemčija, kakršno poznamo danes, je nastala oktobra leta 1990 s pridružitvijo dežel Nemške demokratične republike Zvezni republiki Nemčiji. Čeprav se za dogodek pogosto uporablja izraz združitev, je dejansko šlo za priključitev, saj ni nastala nova država.

S tem se je po 45 letih uredilo tako imenovano nemško vprašanje, začeto s popolno kapitulacijo Nemčije v 2. svetovni vojni. Po vojni so njen teritorij zasedle sovjetske, britanske, ameriške in francoske sile:

  • Zvezno republiko Nemčijo (proglašeno leta 1949, pogovorno imenovano tudi Zahodna Nemčija) so zasedle britanske, ameriške in francoske zasedbe. Tu je bilo glavno mesto Bonn.
  • Nemško demokratično republiko (proglašeno leta 1949, znano kot Vzhodna Nemčija) pa so socialistično uredile sovjetske zasedbe. Tu pa je bilo glavno mesto Berlin, ki pa je bil razdeljen na večji Vzhodni Berlin in na manjši Zahodni Berlin, ki je bil de facto eksklava Zahodne Nemčije na ozemlju Vzhodne. V času velike politične napetosti so z vzhodne strani leta 1961 zgradili Berlinski zid, ki so ga porušili leta 1989 in tako neposredno začeli proces združevanja obeh delov Nemčije, katere nova prestolnica je Berlin.

Več kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru kapitalističnega tržnega gospodarstva prinesel velik gospodarski napredek, medtem, ko je NDR zelo zaostajala, čeprav je bila v socialističnem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med bivšima deloma Nemčije si prizadevajo čim prej ublažiti z vlaganji v obnovo zastarele in okolju škodljive industrije v bivši NDR, z novo organizacijo njenega kmetijstva, z gradnjo prometne infrastrukture, še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi deželami, z gradnjo infrastruktur, s preobrazbo izobraževalnega sistema itd.

Znameniti spomeniki

[uredi | uredi kodo]

Med najbolj znanimi spomeniki sta zagotovo Berlinski zid in Brandenburška vrata. Berlinski zid je bil dolg preko 150 km in je nekoč delil vzhodni in zahodni Berlin. Padel je 9. novembra 1989 po več kot 28 letih. Padec Berlinskega zidu je postal viden in pomemben dogodek v svetovni zgodovini.

Brandenburška vrata stojijo v neposredni bližini nekdanje meje med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Po njuni združitvi so postala simbol združene Nemčije. Postavili so jih leta 1791 v Berlinu. Visoka so 19 metrov.

Politika in uprava

[uredi | uredi kodo]

Po politični ureditvi je Nemčija zvezna parlamentarna republika, državno ureditev opredeljuje ustava (Grundgesetz), ki je bila sprejeta leta 1949 in je z manjšimi spremembami ostala v veljavi tudi po združitvi Vzhodne ter Zahodne Nemčije leta 1990. Zakonodajno oblast imata parlament (Bundestag) in predstavniški svet nemških zveznih dežel (Bundesrat).

Upravna delitev

[uredi | uredi kodo]

Zvezna republika Nemčija je upravno razdeljena na 16 zveznih dežel:

  1. Baden-Württemberg
  2. Bavarska (Bayern)
  3. Berlin
  4. Brandenburg
  5. Bremen
  6. Hamburg
  7. Hessen
  8. Mecklenburg - Predpomorjanska (Mecklenburg-Vorpommern)
  9. Spodnja Saška (Niedersachsen)
  10. Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen)
  11. Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz)
  12. Posarje (Saarland)
  13. Saška (Sachsen)
  14. Saška - Anhalt (Sachsen-Anhalt)
  15. Schleswig-Holstein
  16. Turingija (Thüringen)

Največja mesta Nemčije

[uredi | uredi kodo]
 
p · p · u · z
Največja mesta države Nemčija
Statistični uradi v Nemčiji (31. december 2018)
Rang Nemška zvezna dežela Preb. Rang Nemška zvezna dežela Preb.
Berlin
Berlin
Hamburg
Hamburg
1 Berlin Berlin 3.644.826 11 Bremen Bremen 569.352 München
München
Köln
Köln
2 Hamburg Hamburg 1.841.179 12 Dresden Saška 554.649
3 München Bavarska 1.471.508 13 Hannover Spodnja Saška 538.068
4 Köln Severno Porenje - Vestfalija 1.085.664 14 Nürnberg Bavarska 518.365
5 Frankfurt Hessen 753.056 15 Duisburg Severno Porenje - Vestfalija 498.590
6 Stuttgart Baden-Württemberg 634.830 16 Bochum Severno Porenje - Vestfalija 364.628
7 Düsseldorf Severno Porenje - Vestfalija 619.294 17 Wuppertal Severno Porenje - Vestfalija 354.382
8 Leipzig Saška 587.857 18 Bielefeld Severno Porenje - Vestfalija 333.786
9 Dortmund Severno Porenje - Vestfalija 587.010 19 Bonn Severno Porenje - Vestfalija 327.258
10 Essen Severno Porenje - Vestfalija 583.109 20 Münster Severno Porenje - Vestfalija 314.319

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 »Fläche und Bevölkerung nach Ländern«. Statistikportal.de. Pridobljeno 28. decembra 2023.
  2. »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Germany)«. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Pridobljeno 10. oktobra 2023.
  3. »Gini coefficient of equivalised disposable income«. Eurostat. Pridobljeno 25. novembra 2023.
  4. »Human Development Report 2021/2022« (PDF). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. septembra 2022.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]