Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2008/Izbirni krog

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Izbrane vsebine

Izbrane slike v Wikipediji
Izbrane slike je občestvo slovenske Wikipedije prepoznalo kot najboljše fotografije, informativne sheme, zemljevide in ilustracije, uporabljene v člankih na slovenski Wikipediji. Trenutno imamo 455 izbranih slik [osveži].

Večina izbranih slik je predstavljenih na Glavni strani v rubriki Slika tedna, ki jo lahko vključite na svojo uporabniško stran s predlogo {{Slika tedna v okvirju}}. Če želite na Glavni strani predstaviti še ne prepoznano slikovno gradivo podobne kakovosti, ga z ustrezno prosto licenco naložite na Zbirko (Commons), dodajte v ustrezen članek na slovenski Wikipediji in ga predlagajte v glasovanje.

Bližnjice:
WP:IS
Orodja za izbrane slike

V spodnjem seznamu si iz vsake kategorije izberite največ 1 sliko (pri najobširnejših kategorijah - Pokrajina in Arhitektura, lahko izberete dve sliki; -> obrazložitev pod prvo točko dopolnitve), ki je po vašem mnenju najlepša.

Za sliko glasujte tako, da k njeni zaporedni številki dodate svoj oštevilčen podpis (#{{ZA}} --~~~~). Zaradi kritik lanskega izbora, je tokrat prepovedano glasovanje za lastne slike (-> obrazložitev pod drugo točko dopolnitve).

Zmaga slika z največ glasovi, če bodo razlike premajhne se v naslednji, zaključni krog, uvrsti prva slika iz vsake kategorije oz. več, če v kateri izmed kategorij nobena slika ne dobi zadostne podpore (prag so 4 glasovi).

Zmagovalna slika bo predstavljena prvi teden v letu 2009 v razdelku »Slika leta 2008«.

1. krog izbora se je pričel 30. novembra 2008 in se je končal 14. decembra 2008. Drugi, finalni, krog traja do vključno 30. decembra.

Dopolnitev 2. december 2008 (glej pogovorno stran):

  1. V eni zmed kategorij lahko izberete sliko več kot je dovoljeno; skupaj lahko izberete največ 10 slik.
  2. Za 1 svojo sliko lahko glasujete le, če se odpoveste dodatnemu glasu (opredeljenem v zgornji točki).

A) Pokrajina

Lendavske gorice

Lendavske gorice, pogled iz okolice cerkve Svete Trojice

Lendavske gorice so gričevje na meji z Madžarsko. So najmanjša slovenska vinogradniška pokrajina, saj merijo le dobrih 17 kvadratnih kilometrov, po deležu vinogradov in videzu pa sodijo med najbolj značilne vinogradniške pokrajine. Po letu 1920 sta dve tretjini pokrajine pripadali Madžarski, zahodna tretjina pa takratni Kraljevini SHS.

Avtor fotografije: Žiga


Glasovi:

Sneg pri Novi vasi

Sneg

Sneg pri Novi vasi na Polževski planoti

Zima je letni čas. Koledarska zima na severni polobli traja od zimskega solsticija (21. decembra ) do pomladanskega enakonočja (21. marca). Meteorološka zima pa zajema december, januar in februar, oz. na južni polobli pa junij, julij in avgust.

Avtor fotografije: Mihael Simonič


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Burek 20:07, 1. december 2008 (CET)

Blejski otok

Blejski otok
Blejski otok, z blejskim gradom in Stolom v ozadju.

Blejski otok je majhen otok sredi Blejskega jezera na katerem stoji baročna cerkev. Površina otoka je 0.82 ha. Leži v zahodnem delu jezera in sega 18 m nad jezersko gladino.


Avtor fotografije: Mr EK (iz angleške Wikipedije)


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Miha 17:54, 30. november 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Janezdrilc 23:51, 1. december 2008 (CET)
  3. Symbol support vote.svg Za --Princess Maria 09:02, 2. december 2008 (CET)
  4. Symbol oppose vote.svg Proti - če je bila slika za Zbirki izbrisana, potem že nekaj ni v redu. Treba je raziskati, kako je z licenco, če ni v redu, potem jo je treba izbrisati tudi tukaj. --Tone 14:31, 13. december 2008 (CET)

Dovžanova soteska

Tržiška Bistrica v Dovžanovi soteski
Reka Tržiška Bistrica teče skozi Dovžanovo sotesko

Dovžanova soteska je soteska hudourniške reke Tržiška Bistrica. Reka kipi čez edinstveno slapišče velikih zaobljenih blokov belega kremenovega konglomerata.

Soteska je še posebej slikovita zaradi šestih visokih kamnitih stolpov, Kušpegarjevih turnov, kjer je urejeno plezališče. Skozi sotesko je speljana zanimiva geološka, gozdna, planinska in razgledna pot ter pot do partizanske tiskarne-tehnike.

Soteska je razglašena za naravni spomenik Slovenije. Leži 3 km severno od kraja Tržič, ob cesti Tržič-Jelendol.


Avtor fotografije: Mihael Simonič


Glasovi:

Zidani most

Zidani most
Izliv Savinje v Savo pri Zidanem Mostu in železniška mostova

Naselje Zidani Most je pomembno železniško križišče, kjer se od železniške proge Ljubljana-Zagreb, zgrajene leta 1862, odcepi proga proti Mariboru. Čez Savinjo vodijo železniška mostova in kamniti cestni most.

Avtor fotografije: Amba


Glasovi:

Kobarid

Kobarid. Slikano iz italijanske kostnice.

Kobarid je mesto in sedež istoimenske občine v Sloveniji, ki leži v kobariški kotlini.

Zaradi svoje lege ima Kobarid pomembno strateško lego, saj leži ob pomembni poti čez Predel v Italijo.

Kobarid je znan po burni preteklosti. Območje današnjega Kobarida je bilo poseljeno že v Halštatski dobi. Kobarid je prepoznaven predvsem po Soški fronti in njenem zaključku, imenovanem Čudež pri Kobaridu. V spomin na ta italijanski poraz je postavljena kostnica na zelo razglednem Gradiču. Bitka je dokumentirana tudi v Hemingwayevem romanu Zbogom orožje.

Danes je Kobarid znan kot naselje, ki ponuja obilo športnih aktivnosti, naravne in kulturne znamenitosti ter ogled večkrat nagrajenega Kobariškega muzeja prve svetovne vojne.


Avtor fotografije:Mihael Simonič


Glasovi:

Stegovniški slap

Stegovniški slap

Stegovniški slap je zaradi nedostopnosti eden izmed manj znanih slovenskih slapov. Njegov padec je 15 m visok in 6 metrov širok, s tem je največji izmed slapov, ki jih je ustvaril potok Stegovnik, ki izvira pod istoimensko goro.

Najbolj mogočen je spomladi oz. jeseni ali pa po močnejših nalivih.

Avtor fotografije: Mihael Simonič


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --xJaM 22:33, 1. december 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Archangel 14:37, 13. december 2008 (CET)

Ajdovska deklica

Ajdovska deklica, okamneli obraz v severni steni Prisojnika


Ajdovska deklica, okamneli obraz v severni steni Prisojnika


Avtor fotografije: M. Lačen


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Uporabnik:Struc struc 15:32, 2. december 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Pinky 17:07, 3. december 2008 (CET)

Nanos

Nanos - panoramski pogled na pobočje

Nanos je visoka kraška planota v gorski pregraji, ki ločuje celinski del Slovenije od Primorja. Je 12 km dolga in do 6 km široka kraška planota s strmo odrezanim robom, imenovanim Pleša. Poleg Snežnika je najbolj značilna gora na Notranjskem.


Avtor fotografije: Žan Kafol


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Yerpo Ha? 19:30, 30. november 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za--Rude 17:10, 1. december 2008 (CET)
  3. Symbol support vote.svg Za --Prunk 12:32, 12. december 2008 (CET)
  4. Symbol support vote.svg Za --Mitto 17:11, 13. december 2008 (CET)

Pogled na Julijske Alpe

Julijske Alpe, pogled iz Mangarta

Pogled na Julijske Alpe z Mangarta proti vzhodu (od leve proti desni so vidni Ponca, Špikova skupina, Mojstrovka, Škrlatica, Razor, Prisank, Travnik, Triglav, Kanjavec, Jalovec (v ospredju), Lepo špičje, ...

Avtor fotografije: Christian Mehlführer


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Miha 17:54, 30. november 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Andrejj 19:21, 1. december 2008 (CET)
  3. Symbol support vote.svg Za --Princess Maria 09:10, 2. december 2008 (CET)
  4. Symbol support vote.svg Za --Jambornik 20:04, 3. december 2008 (CET)
  5. Symbol support vote.svg Za --Archangel 14:38, 13. december 2008 (CET)

Sončni zahod

Sončni zahod z gorami v ozadju
Sončni zahod s Triglavom, najvišjo slovensko goro, v ozadju viden iz Ljubljanskega gradu

Avtor fotografije: Žiga


Glasovi:

B) Živali

Čebela

Čebela na cvetu marelice
Čebela na cvetu marelice

Avtor fotografije: Lanfra


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Princess Maria 09:03, 2. december 2008 (CET)

Čopasti ponirek

Glava mladiča čopastega ponirka

Glava mladiča čopastega ponirka (Podiceps cristatus) z značilnimi črnobelimi progami. Slikan med reševalno akcijo poleti 2006. Mešana jata čopastih in malih ponirkov je ostala ujeta v izginjajočem bazenčku, enem redkih ki so ostali, ko je Cerkniško jezero skoraj popolnoma presahnilo.

Čopasti ponirki so vodne ptice. Veljajo za najbolj prepoznavno in razširjeno vrsto ponirkov v večjem delu Evrope. Imajo zelo prepoznavno podolgovato obliko telesa s trupom nizko nad vodno gladino in dolgim, vitkim vratom, ki ga drži bodisi pokonci, bodisi nekoliko nazaj nad trupom. Odrasli v poletnem perju so nezamenljivi s črnimi čopi peres na glavi in rdečerjavimi ob vratu. Kljun je koničast in zelo dolg. Samca in samice po telesni obliki in obarvanosti ni mogoče ločiti. Tudi mladiči imajo značilno obarvanost - po trupu so sivi, na glavi pa je črno bel zebrast vzorec, po katerem jih je enostavno ločiti od vseh drugih vrst ponirkov.

Avtor fotografije: Yerpo


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Andrejj 19:21, 1. december 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Pinky 17:09, 3. december 2008 (CET)

Krastača

Krastače se parijo


Jezerce Kreda v dolini Radovne je poleg tega, da so tam izkopavali kredo, znano še po številnih raznovrstnih žabah (na sliki sta krastači, ki se parita)

Navadna krastača (znanstveno ime Bufo bufo) je zelo razširjena vrsta krastač po vsej Evropi, razen skrajnega severa in juga.

Od drugih žab jo loči vlažna in bradavičasta koža. Samica je opazno večja od samca in lahko zraste do 18 cm. Za samozaščito uporablja tudi strup imenovan bufagin, ki lahko manjšim živalim povzroči celo mišične krče, srčne in dihalne težave. Krastača večino leta preživi na kopnem, le v času parjenja, marca in aprila, se napoti k stalnim mrestiščem v vodi. Da bi krastače zaščitili so v številnih evropskih državah na kritičnih odsekih cest, ki jih krastače prečkajo, postavili posebne podhode. Prehranjujejo se s polži, ličinkami, žuželkami in različnimi črvi.

Avtor fotografije: Mihael Simonič


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Yerpo Ha? 19:31, 30. november 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Miha 16:59, 1. december 2008 (CET)
  3. Symbol support vote.svg Za--Rude 17:11, 1. december 2008 (CET)

Planinska kavka

Planinska kavka

Planinska kavka slikana na Košutnikovem turnu v Karavankah.

Ptica je velika približno enako kot kavka.

Gnezdi v skalnih razpokah nad gozdno mejo v evropskem, osrednje azijskem in indijskem visokogorju. Gnezdo je iz suhljadi, postlano z vlakni, dlako in perjem.

Avtor fotografije: Brane Blokar


Glasovi:

Alpski kozorog

Alpski kozorog

Alpski kozorog (Capra ibex ibex) je kozi sorodna visokogorska žival. Živi v Alpah. V Sloveniji je bil iztrebljen v 17. stoletju, leta 1902 pa je bil znova naseljen pri nas in zdaj živi v Julijskih in Kamniških Alpah ter Karavankah. Samec alpskega kozoroga je težak do 100 kg in ima do 130 cm dolge rogove.

Avtor fotografije: Christian Mehlführer


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Wailer 19:14, 30. november 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Burek 20:08, 1. december 2008 (CET)
  3. Symbol support vote.svg Za --Janezdrilc 23:51, 1. december 2008 (CET)
  4. Symbol support vote.svg Za --Jambornik 20:04, 3. december 2008 (CET)
  5. Symbol support vote.svg Za --Prunk 12:33, 12. december 2008 (CET)
  6. Symbol support vote.svg Za --Archangel 14:40, 13. december 2008 (CET)

C) Rastline

Črni teloh

črni teloh

Črni teloh (znanstveno ime Helleborus niger) je pomladanska strupena roža s snežno belimi cvetovi in črnimi koreninami, ki spada v rod Helleborus. Ime naj bi izviralo iz grščine in pomenilo smrtno hrano.

Avtor fotografije: Žiga


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Andrejj 19:23, 1. december 2008 (CET)

Trobentica

Trobentica

Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris) je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, poznana po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do maja.

Avtor fotografije: Žiga


Glasovi:

Čemaž

Čemaž v gozdu

Pomladanski gozd, slikan blizu Planinskega polja. Po tleh je čemaž.

Čemaž, divji česen, medvedji česen, gozdni česen, kačji lek ali štrkavec (znanstveno ime Allium ursinum) je trajnica z zdravilnimi učinki. Uvrščamo jo v rod lukov. Številna imena, ki se uporabljajo za čemaž, kažejo na razširjeno uporabo v preteklosti, izvirajo pa iz določenih značilnosti rastline (vonj po česnu, rjavi medvedi radi jedo čemaž, listi suličaste oblike ...).

Avtor fotografije: Mihael Simonič


Glasovi:

Orhideja

Orhideje

Orhideja na razstavi orhidej in metuljev v Arboretumu

Arboretum Volčji Potok, tudi Souvanov park, je načrtno urejen park in nasad lesnatih rastlin (dreves in grmovnic ), ki služijo v raziskovalno - prosvetne namene.


Avtor fotografije: Janez Novak


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za--Rude 17:12, 1. december 2008 (CET)

Golica

narcise na Golici

Golica je vrh v Zahodnih Karavankah nad Jesenicami. Poznana je predvsem po velikih nahajališčih gorskih narcisah (Narcissus poeticus radiiflorus), ki jim domačini pravijo tudi ključavnice.

Narcise so trajnice s čebulico in so vetrocvetke, zato se v velikem številu nahajajo predvsem na goličavah, travnikih, kjer so pogoji za razmnoževanje ugodni.

V maju poteka na Planini pod Golico tradicionalna prireditev »Praznik narcis«. Danes pobočja Golice služijo kot pašnik za ovce, vse do leta 1957 pa so jo domačini iz vasi pod njo kosili. Hrib prebivalcem pod njo pomeni velik ponos, med drugim tudi zaradi svetovno znane Avsenikove polke Na Golici.

Avtor fotografije: Žiga


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Miha 17:55, 30. november 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Yerpo Ha? 19:33, 30. november 2008 (CET)
  3. Symbol support vote.svg Za --Burek 20:09, 1. december 2008 (CET)
  4. Symbol support vote.svg Za --Princess Maria 09:04, 2. december 2008 (CET)
  5. Symbol support vote.svg Za --Pinky 17:10, 3. december 2008 (CET)
  6. Symbol support vote.svg Za --Jambornik 20:04, 3. december 2008 (CET)
  7. Symbol support vote.svg Za --Prunk 12:34, 12. december 2008 (CET)
  8. Symbol support vote.svg Za --Archangel 14:40, 13. december 2008 (CET)

Tulipan

Tulipani

Tulipan je zelnata trajnica s čebulico iz družine lilijevk (Liliaceae).

Najbolj znana polja tulipanov, ki vsako leto privabijo več sto tisoč obiskovalcev so na Nizozemskem. V Sloveniji so največje razstava tulipanov vsako leto v Mozirskem gaju in Arboretumu Volčji Potok. Slika je bila posneta v slednjem parku.

Avtor fotografije:Mihael Simonič


Glasovi:

Č) Arhitektura

Kongresni trg

Zasneženi Kongresni trg

Zasneženi ljubljanski Kongresni trg

Trg je bil tu že v času baroka, prvič pa so ga močno razširili in preuredili za potrebe kongresa Svete alianse, leta 1821.

Večji del trga danes zavzema Park Zvezda, ki je dobil ime zaradi simetrične razporeditve treh poti, ki tečejo čez celoten park. Na trgu se nahaja tudi večje javno parkirišče. Na parku stoji več spomenikov; replika kipa Emonca, sidro z ladje Rex, nekoč pa tudi spomenik kralju Petru I. Karađorđeviću. Pomembnejše stavbe so sedež Univerze v Ljubljani, Kazina, Slovenska filharmonija, Uršulinska cerkev in stavba Slovenske matice.


Glasovi:

Cerkev sv. Kancijana

Detajl

Cerkev sv. Kancijana je župnijska cerkev župnije Mirna Peč, ki stoji v starem delu Mirne Peči. Tretjo prezidavo, ki stoji še danes, so zgradili leta 1915 po načrtih sarajevskega arhitekta Josipa Vancaša. Od stare cerkve je arhitekt ohranil le prezbiterij, ki je danes stranska kapela in zvonik, ostali del cerkve pa je bil porušen in na novo sezidan.

Cerkev je bila s prispevki vaščanov in občine povsem obnovljena leta 2007.

Avtor fotografije: Jernej (Rude)


Glasovi:

Žička kartuzija

Gotsko okno s krogovičjem v Žički kartuziji

Žička kartuzija je kartuzijanski samostan v dolini svetega Janeza Krstnika v bližini Žič v občini Slovenske Konjice. Kartuzija je nastala v letih 1155-1165, ko je bila spisana njena ustanovna listina. Ustanovitelja sta bila štajerski mejni grof Otokar III. in njegov sin Otokar IV. iz rodbine Traungaucev. Samostan je znan tudi po tem, da je v njegovem sklopu delovala najstarejša lekarna na Slovenskem.

Avtorica fotografije: Amazone7


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Princess Maria 09:12, 2. december 2008 (CET)

Muzej na prostem Rogatec

Svinjak

Zaradi izjemnih lastnosti je bil Muzej na prostem Rogatec leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V njem je predstavljeno življenje kmetov in obrtnikov v 19. stoletju ter na začetku 20. stoletja.

V svinjaku na sliki je prostora za štiri prašiče. V podaljšku svinjaka je listnica. Sprednji del nadstropja ima late kot kozolec. V pokritem hodniku se še danes suši slama za popravljanje slamnatih streh. Na latah se suši repno in korenjevo listje za borno prehrano svinj pozimi. Svinjak, ki je razstavljen v muzeju so zgradili v petdesetih letih 20. stoletja po tradicionalni zasnovi.

Avtor fotografije: Janez Novak


Glasovi:

Cerkev Svetega Ruperta

Zvonik gotske župnijske cerkve Sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem
Zvonik gotske župnijske cerkve Sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem

Župnijska cerkev Svetega Ruperta na Dolenjskem je ena najlepših gotskih cerkva v Sloveniji.

Cerkev se v arhivskem gradivu prvič omenja leta 1163, a moramo njene zametke iskati že v 11. stoletju. Današnja cerkev je rezultat vsaj treh gradbenih faz, ki so se zvrstile v 15. stoletju, ter manjših obnovitvenih del v zadnjih stoletjih.

Avtor fotografije: Amazone7


Glasovi:

Dvorec Dornava

GradDornava1.JPG
Drevored in polje oljne repice pred dvorcem Dornava

Dvorec Dornava stoji v naselju Dornava na Ptujskem polju. Prvič je bil omenjen leta 1435. V 18. stoletju ga je kupil grof Dizma Attems, ki ga je dal dograditi v velik baročni dvorec s parkom. Dvorec je zgrajen iz treh traktov: glavnega in dveh stranskih, v obliki črke U. Osrednja slavnostna dvorana je poslikana s podobami antičnega junaka Herkula, ostali deli pa so bili opremljeni z rokokojskim pohištvom in okrašeni s številnimi štukaturami. Po 2. svetovni vojni je bila v gradu nastanjena umsko prizadeta mladina, danes pa je dvorec prazen. Nekatere tapiserije in pohištvo se danes nahajajo v Pokrajinskem muzeju na Ptuju.

Avtor fotografije: Žiga


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Yerpo Ha? 19:34, 30. november 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Janezdrilc 23:51, 1. december 2008 (CET)
  3. Symbol support vote.svg Za --Pinky 17:12, 3. december 2008 (CET)

Kubed

Zvodnik v Kubedu

Obrambni peterokotni stolp v kraju Kubed v občini Koper, ki so ga leta 1833 spremenili v zvonik.

Avtor fotografije: Pinky


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Miha 17:56, 30. november 2008 (CET)

Dominkova domačija

Dominkova domačija

Dominkova domačija je najstarejša ohranjena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti PtujOrmož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«).


Avtor fotografije: Žiga


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Yerpo Ha? 19:34, 30. november 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Janezdrilc 23:51, 1. december 2008 (CET)
  3. Symbol support vote.svg Za --Princess Maria 09:05, 2. december 2008 (CET)

Celjski dom

Celjski dom

Cêljski dóm je stavba v Celju nasproti glavne stavbe železniške postaje na križišču Krekovega trga in Ulice XIV. divizije. Zgrajena je bila v neogotskem slogu med letoma 1905 in 1906 po načrtih dunajskega arhitekta Branga.

Avtor fotografije: Jernej


Glasovi:

Grad Ostrovica

Grad Ostrovica

Grad Ostrovica (nemško Burg Hochosterwitz) je eden najslikovitejših gradov v današnji Avstriji. Nahaja se v bližini Šentvida ob Glini na Avstrijskem Koroškem. Stoji na 160 m visoki osameli apnenčasti skalni vzpetini (681 mnm), ki se dviguje nad dolino. V jasnem vremenu je grad viden že z razdalje 30 ali več kilometrov. Leta 1994 je bil vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Značilnost gradu je 14 obrambnih vrat s petimi dvižnimi mostovi nad »volčjimi jamami«, ki so služili zaščiti pred turškimi vpadi. V arhitekturni podobi, kakršna je od 16. stoletja do današnjih dni, ni bil grad nikoli premagan.

Avtor fotografije: Žiga


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Miha 17:56, 30. november 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Wailer 16:29, 1. december 2008 (CET)
  3. Symbol support vote.svg Za --Archangel 14:41, 13. december 2008 (CET)

Avtocestni most

Most čez Dravo


Avtocestni most čez reko Dravo blizu Borovelj na Koroškem.

Avtor fotografije: Johann Jaritz


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za--Rude 17:13, 1. december 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Andrejj 19:24, 1. december 2008 (CET)
  3. Symbol support vote.svg Za --Burek 20:11, 1. december 2008 (CET)
  4. Symbol support vote.svg Za --Janezdrilc 23:51, 1. december 2008 (CET)
  5. Symbol support vote.svg Za --Amazone
  6. Symbol support vote.svg Za --Jambornik 20:04, 3. december 2008 (CET)
  7. Symbol support vote.svg Za ----Janisterzaj 16:19, 10. december 2008 (CET)
  8. Symbol support vote.svg Za --Prunk 12:36, 12. december 2008 (CET)

Tičarjev dom

Tičarjev dom na Vršiču

Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik

Tičarjev dom na Vršiču (1620 m) je planinska postojanka, ki stoji tik ob cestnem prelazu Vršič. Prvotna Slovenska koča je bila postavljena 4. avgusta 1912. Sedanji dom je bil zgrajen na starih temeljih 31. julija 1966, poimenovan po dr. Josipu Tičarju, nekdanjemu predsedniku podružnice SPD in soustanovitelju GRS. Upravlja ga PD Jesenice. Beri dalje ...

Avtor fotografije: Brane Blokar


Glasovi:

D) Ostala kulturna dediščina

Avba

Avba

Avba (nemško Haube) je žensko pokrivalo, znana po vsej Evropi, ki za razliko od klobuka nima krajcev.

V Sloveniji je poznana predvsem v alpskem svetu kot del narodne noše. Obstajale so tri različice: praznična, ženitovanjska in žalna.


Avtor fotografije: Janez Novak


Glasovi:

Borovo gostüvanje

Slika ' je bila s strani odstranjena, ker je neprosta. Slika je bila s strani odstranjena. Razlog: neprosta slika.

Prvo borovo gostüvanje v Šalamencih leta 1931

Borovo gostüvanje ali poroka z borom je pustna prireditev, ki poteka v tistih prekmurskih vaseh, kjer se v predpustnem času (od sv. Treh kraljev do pustnega torka) v vasi ni nihče poročil.


Vir fotografije: Fototeka Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, naloženo z dovoljenjem avtorja


Glasovi:

Prekmurska gibanica

Prekmurska Gibanica

Prekmurska gibanica je znana specialiteta prekmurske kuhinje, ki se jo postreže kot sladico.

Jed je zelo kalorična in zanjo potrebujemo listnato testo ter štiri vrste nadeva (skutin, jabolčni, orehov in makov).

Avtor fotografije: Žiga


Glasovi:

Vitraž

Slika ' je bila s strani odstranjena, ker je neprosta. Slika je bila s strani odstranjena. Razlog: neprosta slika.
Vitraž v murskosoboški cerkvi sv. Nikolaja.

Na kraju, kjer je soboška katoliška cerkev, posvečena sv. Nikolaju (Miklavžu), naj bi stal v 2. in 3. stoletju rimski poganski tempelj in okrog njega naj bi bilo pokopališče. Majhna vzpetina, na kateri je zgrajena cerkev, je po mnenju mnogih najlepši in najvišji prostor v Murski Soboti. Slovenci, ki so se naselili na tleh današnje Sobote, so sprejeli krščansko vero od Bavarcev. Leta 796 je bilo v Pipinovem taboru nekje ob Donavi veliko posvetovanje, kako bi slovensko in bavarsko ljudstvo v Panoniji pridobili za krščansko vero. Karel Veliki je namreč trikrat zaporedoma premagal divje Avare in zato se je odprlo misijonsko polje. Leta 798 se je solnograški škof Arno napotil med Slovence v Panonijo, kjer je poučeval ljudstvo, posvečal cerkve in nastavljal duhovnike.


Avtor fotografije: Ziga


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Miha 17:57, 30. november 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Pinky 17:14, 3. december 2008 (CET)
  3. Symbol support vote.svg Za --Prunk 12:37, 12. december 2008 (CET)

Čipke

Idrijska čipka

Idrijske čipke so bile spočetka precej grobe in so bile namenjene predvsem srednjemu sloju. Čipkarstvo se je začelo proti koncu 17. stoletja, ko so delavci začeli zgubljati delo v rudniku. Idrijske čipke so po svetu postale znane leta 1875, ko je Franc Lapajne ustanovil podjetje in trgovino čipk ter le-te pričel uspešno izvažati po celotni Evropi ter Ameriki. Leta 1876 so klekljarice pod vodstvom Ivanke Ferjančič odprle čipkarsko šolo. Klekljarice so ustvarjale čipke s pomočjo papircev (na njih je bila s svinčnikom narisana oblika čipke), ki so jih namestile na bulo (valjast predmet, na katerega so vstavljali čipke in je bil po navadi postavljen v nizko košaro).


Avtor fotografije:-- Ines Zgonc


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za--Rude 17:16, 1. december 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Andrejj 19:25, 1. december 2008 (CET)
  3. Symbol support vote.svg Za --Princess Maria 09:07, 2. december 2008 (CET)
  4. Symbol support vote.svg Za --Jambornik 20:04, 3. december 2008 (CET)
  5. Symbol support vote.svg Za --Archangel 14:42, 13. december 2008 (CET)

E) Likovna umetnost

Poslikava

Quaglijeva iluzionistična poslikava stropa stolnice
Quaglijeva iluzionistična poslikava stropa ljubljanske Stolnice svetega Nikolaja.

Avtorica fotografije: Ines Zgonc


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Miha 17:57, 30. november 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Wailer 19:17, 30. november 2008 (CET)
  3. Symbol support vote.svg Za --Yerpo Ha? 19:35, 30. november 2008 (CET)
  4. Symbol support vote.svg Za --Prunk 12:38, 12. december 2008 (CET)

Poletje

Ivana Kobilca: Poletje

Poletje, slika Ivane Kobilce, najpomembnejše slovenske slikarke (18611926)

Vir digitalnega posnetka dela v javni lasti: Narodna galerija

Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Andrejj 19:26, 1. december 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Princess Maria 09:08, 2. december 2008 (CET)
  3. Symbol support vote.svg Za --Jambornik 20:04, 3. december 2008 (CET)
  4. Symbol support vote.svg Za --Archangel 14:43, 13. december 2008 (CET)

Mrtvaški ples

Hrastoveljski mrtvaški ples

Mrtvaški ples je freska v Cerkvi svete Trojice v Hrastovljah, ki jo je naslikal Janez iz Kastva leta 1490. To je slikarska ali grafična podoba plesa ali sprevoda, v katerem so po stanovih razporejeni živi ljudje, skeleti mrličev in smrt sama.

Med drugim sporoča, da smrt ne gleda na človekov stan in je ne moremo podkupiti.

Avtor posnetka dela v javni lasti: Marjan Smerke

Glasovi:

Kofetarica

Ivana Kobilca: Kofetarica

Kofetarica, slika Ivane Kobilce, najpomembnejše slovenska slikarke (18611926)

Vir digitalnega posnetka dela v javni lasti: Narodna galerija

Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za--Rude 17:17, 1. december 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za --Burek 20:12, 1. december 2008 (CET)

Zamorka

Anton Ažbe: Zamorka

Zamorka, slika Antona Ažbeta, pripadnika slovenskih realistov (18621905)

Vir digitalnega posnetka dela v javni lasti: Narodna galerija


Glasovi:

F) Nerazvrščeno

Lanterna

Lanterna na Taboru oz. spodnjem gradu

Lanterna na Taboru

Baumkircherjev turn, tudi Tabor oz. Spodnji grad je stolpast grad v Vipavi. Grad je leta 1342 sezidal Herhlin Kranspergar v bližini kamnitega mostu čez reko Vipavo v obliki stolpastega gradu, verjetno tudi za obrambne namene. V svoji zgodovini je večkrat zamenjal lastnike. Od leta 1624 pa vse do konca prve svetovne vojne je bil grad v lasti rodbine Lanthieri. Danes je ohranjeno manjše poslopje, del obzidja s portalom in okrogli obrambni stolp.

Avtor fotografije: Johann Jaritz


Glasovi:

Grb Kranjske

Grb vojvodine Kranjske

Grb vojvodine Kranjske

Kranjska je bila od 16. stoletja osrednja slovenska zgodovinska pokrajina. Kot upravna enota je bila del Rimsko-nemškega in Avstrijskega cesarstva, Ilirskih provinc in Avstro-Ogrskega cesarstva, dokler ni bila z združitvijo v državo SHS kot posebna enota ukinjena | preberi več ...


Avtor računalniške preslikave: Rocky88


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Yerpo Ha? 19:36, 30. november 2008 (CET)
  2. Symbol support vote.svg Za--Rude 17:14, 1. december 2008 (CET)
  3. Symbol support vote.svg Za --Burek 20:13, 1. december 2008 (CET)
  4. Symbol support vote.svg Za --Jambornik 20:04, 3. december 2008 (CET)

Spomenik Juliusu Kugyu

Slika ' je bila s strani odstranjena, ker je neprosta. Slika je bila s strani odstranjena. Razlog: neprosta slika.
Spomenik Juliusu Kugyju z Jalovcem v ozadju


Kip je delo kiparja Jakoba Savinška, nahaja se ob cesti, ki se pne na prelaz Vršič, in ga je postavila ob svoji 60-letnici Planinska zveza Slovenije.


Avtor fotografije: Johann Jaritz


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Princess Maria 09:09, 2. december 2008 (CET)

Državna meja

Slovensko-hrvaška meja pri Metliki

Eden najbolj zanimivih delov slovensko-hrvaške državne meje se nahaja ob vznožju Gorjancev pri Metliki. Kljub zelo zapleteni meji ni znano, da bi povzročala kakršne koli zaplete med ljudmi. To je posledica prijateljskih odnosov med prebivalci obeh strani, ki so med 2. svetovno vojno intenzivno sodelovali v narodno osvobodilnem boju. Česte so bile mešane brigade in partizanski odredi. Umrlim borcem, Slovencem in Hrvatom, so posvetili spominski center na hrvaški strani v kraju Sošice.

Avtorja zemljevida: Rainman in Mihael Simonič


Glasovi:

Bobnarka

Nataša Regovec
Nataša Regovec, bobnarka skupine skupine Laibach na zadnjem koncertu turneje Volk, v Kopru, 18. oktobra 2008.


Avtor fotografije: Ines Z.


Glasovi:

  1. Symbol support vote.svg Za --Andrejj 19:27, 1. december 2008 (CET)

Portal

Portal-novo mesto.jpg
Kamniti portal na vrtovih Dolenjskega muzeja

Avtor fotografije: Rude


Glasovi: