Slovensko planinsko društvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Slovenski planinsko društvo (kratica SPD) je nekdanje društvo slovenskih planincev, ki je delovalo od zadnjega desetletja 19. stoletja do konca druge svetovne vojne.

Konec leta 1892 je začasni odbor predložil pravila, Kranjska deželna vlada pa jih je 1. januarja 1893 odobrila. Ustanovni zbor SPD je bil 27. februarja 1893, prvi predsednik pa je postal Fran Orožen. Ob ustanovitvi SPD je bilo ustanovljeno tudi Osrednje društvo SPD, ki je predhodnik današnjega planinskega društva Ljubljana-Matica. Osrednje društvo je bilo po eni strani centrala za podružnice ustanovljene po vsej slovenski pokrajini, po drugi strani pa je skrbelo za planinsko problematiko na širšem ljubljanskem območju. Društvo je vodil in upravljal osrednji odbor društva SPD na čelu katerega je bil na volitvah izvoljeni predsednik, ki je bil hkrati tudi predsednik Osrednjega društva SPD v Ljubljani. SPD je pričelo delovati v prizadevanju za ohranitev slovenske podobe slovenskih gor in v tem prizadevanju ustanavljati podružnice.[1] Tako je bila v Kamniku 19. julija 1893 ustanovljena prva podružnica SPD, kateri se je ob ustanovitvi pridružilo 28. članov, prvi predsednik pa je postal Josip Močnik. [2] Prvi kamniški so sledile savinjska, radovljiška in soška, 1897 pa tudi češka podružnica SPD iz Prage. Vse novoustanovljene podružnice so se posvetile načrtni gradnji slovenskih planinskih koč. Za označevanje in zavarovanih planinskih poti je skrbel markacijski odsek in jih v prvih dveh letih označil 175. Leta 1895 je društvo začelo izdajati Planinski vestnik, 1900 je uredilo vprašanje slovenskih gorskih vodnikov in 1912 ustanovilo prvo postajo Gorske reševalne službe. Do začetka 1. svetovne vojne je SPD imela 26 podružnic s 3337 člani. Po 1. svetovni vojni je zunaj nje ostalo 13 podružnic. SPD je izgubila nekaj koč, pridobila pa vse nemške in Češko kočo na Spodnjih Ravneh. Leta 1923 je bilo v društvu okoli 6.000 članov, 1929 pa 11.125 in približno toliko tudi pred začetkom 2. svetovne vojne. Vodstvo SPD je v prvem obdobju podpiralo predvsem planinstvo brez poudarjanja športnih sestavin, čeprav je bilo med člani že nekaj plezalcev in smučarjev. Ker so se mladi v pojmovanju alpinizma, ki se je začel širiti zlasti po 1. svetovni vojni in v organizacijski zasnovi razhajal z vodstvom SPD, so 1921 v Ljubljani ustanovili klub Skala, kljub temu pa še delovali v osrednjem odboru SPD. Leta 1939 je SPD dobila stalno mesto v izvršnem odboru mednarodne planinske zveze UIAA. Med 2. svetovno vojno delovanje SPD ni popolnoma zamrlo, v zmanjšanem obsegu pa je izhajal tudi Planinski vestnik. Leta 1946 je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Slovenije, ki se je leta 1948 preoblikovalo v Planinsko zvezo Slovenije. Iz nekdanjih podružnic SPD so v Trstu, Gorici, Celovcu nastala samostojna društva: Slovensko planinsko društvo Celovec, Slovensko planinsko društvo Gorica, Slovensko planinsko društvo Trst, v Argentini pa so leta 1951 ustanovili Slovensko planinsko društvo Bariloče.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
  2. 1893—1993 zbornik Planinskega društva Kamnik. Tiskarna Tone Tomšič. Ljubljana 1993.


Viri[uredi | uredi kodo]