Grad Kravjek
- Glej tudi kravjek.
Grad Kravjek | |
---|---|
Lega | Na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje v občini Ivančna Gorica Občina Ivančna Gorica |
Koordinati | 45°54′51.09″N 14°46′44.57″E / 45.9141917°N 14.7790472°E |
Zgrajeno | 13. st. |
Uradno ime: Grič Kravjek - Grad Kravjek | |
Razglasitev | 16. avgust 1992 |
evid. št. | 15734[1] |
Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Grad Kravjek je v preteklosti sodil med pomembnejše deželnoknežje gradove na Slovenskem. Prvi lastniki gradu, vojvode Spanheimski so z gradom upravljali preko svojih ministerialov in tako je grad prvič posredno omenjen v neki listini iz leta 1243, kjer je kot priča naveden neki Friderik castellanus de Weinek[2]. Naslednja posredna omemba gradu izvira iz leta 1254, ko je ministerial vojvode Ulrika III. Rajnboto Jetrbenški[3], kastelan na Kravjeku, z neko listino podaril stiškemu samostanu dve kmetiji in dva vinograda.
Prva neposredna omemba gradu izvira iz leta 1256. Omemba gradu je zapisana v listini, ki sta jo leta 1256 podpisala Ulrik III. Spanheimski in njegov brat Filip Spanheimski, salzburški nadškof. V njej sta si razdelila dediščino po pokojnih starših. Ulrik je tako dobil Ljubljanski grad in grad Kostanjevica, Filip pa koroška gradova Himmelberg in Wernberg ter gradova Ostri vrh in Kravjek[4].
Grad Kravjek je Filip leta 1279 predal oglejskemu patriarhu[5], v lasti koroških vojvod pa je ostal vse do leta 1335, ko je prešel med deželnoknežje fevde.
Lastniki gradu in gospostva skozi čas
[uredi | uredi kodo]Razdobje | Fevdalni lastnik/ Lastnik | Posest v fevdu/v zastavi/v najemu/oskrbi |
---|---|---|
1243-1256 | Koroški vojvoda Bernard Spanheimski | 1243 kastelan spanheimski ministerial Friderik s Kravjeka, okoli 1254 kastelan spanheimski ministerial Rajnboto Jetrbenški |
1256-1279 | Filip Spanheimski | |
1279-1286 | Oglejski patriarh | leta 1279 gradiščan Tomaž s Kravjeka |
1286-1320 | Koroške vojvode Goriški grofje | leta 1293 gradiščan Uschalk (Wulfing) Gall;
leta 1296 gradiščan Friderik de Weinek; leta 1305 gradiščan Tomaž s Kravjeka od 1314 v fevdu Henrika Lavanta, Kranjskega deželnega notarja, in kasnejšega Kranjskega vicedoma; |
1320- 1418 | Ortenburžani v zastavi od Koroškega vojvode, deželnega kneza | v fevdu Peter z Liemberga do vsaj od 1335; njihovi gradiščani gradaška veja Hmeljniško-Turjaških
od leta 1378 gradiščani ortenburški vitezi Reynmani iz zgornje Gorenjske - vitez Ernest s Kravjeka |
1418-1456 | Celjski grofje in knezi v zastavi od koroškega dež. kneza | leta 1433 grof Herman II. Celjski zastavi za 600 guldnov in podeli v fevd vitezu Frideriku Ravbar-ju in njegovi ženi Ani, hčerki Hermana Egkhensteina. |
1456-1764 | Habsburžani | v lasti rodbine vitezov/baronov Ravbarjev v dednem fevdu, cesar Friderik III. Habsburški leta 1468 podeli v fevd Juriju Ravbarju, ki ga nasledijo: Baltazar (1478), Gašper (1530), Kozma (1576), Adam (pred 1595), Janez Friderik (po 1595), Franc Adam (do 1653), baron Oton Henrik, baron Jurij Žiga (1695), baron Karel Bernard (1721 - 1764) |
1764-1861 | Gospodje pl. Födransberg | na dražbi kupi najemnik Gregor Fedran pl. Födransberg, ki ga nasledijo dediči: Jožef - dvorni svetnik (1788), vitez pl. Avgust (1846), Avgust (1847 - 1861) |
1861-1880 | Kristjan Ott iz Laubacha pri Hessnu | dedinji hčeri Ivana in Avgusta Ott (1880) |
1880 | Franc Fortuna |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15734«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Kos, Dušan; Med gradom in mestom, str. 26
- ↑ ARS AS 1073, Zbirka rokopisov, 148r
- ↑ A. Jaksch, Monumenta historica ducatus Carinthiae. Vierter Band, štev. 2627, str. 490
- ↑ Jaksch, o.c., Fünfter Band, štev. 246.Cf Mittheilungen des instituts für österreichische Geschchtsforschung. XXII.Band. Innsbruck 1901, str. 456
Viri
[uredi | uredi kodo]- Stopar, Ivan (2002). Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 2, Dolenjska. Knj. 3, Porečje Temenice in Mirne. Ljubljana : Viharnik. COBISS 118300672. ISBN 961-6057-34-0.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Grad je dogajališče v povesti Domen Josipa Jurčiča, 1864. Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine. Geopedia.si.