Grad Vipava: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JozefD (pogovor | prispevki)
m dodal zunanjo povezavo na mapo
Burek (pogovor | prispevki)
slog
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Vipava Stari grad Burgruine 15092007 15.jpg|thumb|Pogled na Stari grad]]
[[Slika:Vipava Stari grad Burgruine 15092007 15.jpg|thumb|Pogled na Stari grad]]
'''Grad Vipava''' ([[nemščina|nemško]] ''Alt Wippach'') leži na [[grič]]u [[Stari grad, Vipava|Stari grad]] nad mestom [[Vipava|Vipavo]]. Grad je začel razpadati v 17. stoletju, ko so ga zapustili njegovi zadnji lastniki. Razvaline romanskega gradu z debelimi zidovi kažejo na pravokotno obliko gradu z dvema bivalnima dela in mogočnim obrambnim stolpom. Grad je obdajalo obzidje.
'''Grad Vipava''' ([[nemščina|nemško]] ''Alt Wippach'') leži na [[grič]]u [[Stari grad, Vipava|Stari grad]] nad mestom [[Vipava|Vipavo]]. [[Grad]] je začel razpadati v 17. stoletju, ko so ga zapustili njegovi zadnji lastniki. Razvaline romanskega gradu z debelimi zidovi kažejo na pravokotno obliko gradu z dvema bivalnima dela in mogočnim obrambnim stolpom. Grad je obdajalo obzidje.


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
Grad, ki so ga zgradili [[oglej]]ski patriarhi v 12. stoletju, je bil pisno prvič omenjen leta [[1275]] kot ''Castrum Wipaci superioris''. Vendar je že leta [[1154]] omenjen oglejski ministerial vitez Wiluinus de Wippach. Vipavski vitezi so na gradu živeli do sredine 13. stoletja. Leta [[1343]] je grad in gospostvo postalo deželnoknežji fevd, leta [[1344]] pa je prišel v last [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Deželni knez (Habsburžani) je [[grad]], kot [[fevd]] večkrat podelil [[plemiči|plemiškim]] in [[vitezi|viteškim]] družinam, kot lastnino pa v zastavo. Tako lahko na njem zasledimo viteze Rihemberške, gospode Šneperske s [[Snežnik]]a, gospode Belopeške. Leta [[1357]] ga v zastavo dobijo [[Celjski grofje|Celjske grofe]], ki ga obdržijo do svojega izumrtja po moški liniji leta [[1456]]. Leta [[1487]] ga pridobijo [[baron]]i [[Herbersteini]]. Na gradu se je leta [[1486]] rodil baron [[Žiga Herberstein]] avstrijski zgodovinar in diplomat. Za Herbersteini so stari vipavski grad imeli od leta [[1557]] grofje Thurn, baron Karel Lovrenc [[Lanthieri]] (od leta 1587) in grof Janez Friderik Trillegkh (v zastavi od leta 1633).
Grad, ki so ga zgradili [[oglej]]ski patriarhi v 12. stoletju, je bil pisno prvič omenjen leta 1275 kot ''Castrum Wipaci superioris'', že leta 1154 pa je bil omenjen oglejski ministerial [[vitez]] Wiluinus de Wippach. Vipavski vitezi so na gradu živeli do sredine 13. stoletja. Leta 1343 je grad in gospostvo postalo deželnoknežji fevd, leta 1344 pa je prišel v last [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Deželni knezi, Habsburžani, so gradove kot [[fevd]] večkrat podelil [[plemiči|plemiškim]] in [[vitezi|viteškim]] družinam, kot lastnino pa v zastavo.


Na gradu Vipava so opazne sledi lastništva vitezov Rihemberških, gospode Šneperske s [[Snežnik]]a in gospode Belopeške. Leta 1357 so ga v zastavo dobili [[Celjski grofje|Celjske grofje]], ki so ga obdržali do svojega izumrtja po moški liniji leta 1456. Leta 1487 so ga pridobili [[baron]]i [[Herbersteini]]. Na gradu se je leta 1486 rodil baron [[Žiga Herberstein]], avstrijski zgodovinar in diplomat. Za Herbersteini so imeli grad v lasti od [[grof|grofje]] Thurn (od leta 1557), [[baron]] Karel Lovrenc [[Lanthieri]] (od leta 1587) in grof Janez Friderik Trillegkh (v zastavi od leta 1633).
Leta [[1508]] so grad za krajši čas zavzeli Benečani. Grad je razpadel v 17. stoletju.

Leta 1508 so grad za krajši čas zavzeli Benečani. Grad je razpadel v 17. stoletju.


== Viri ==
== Viri ==

Redakcija: 01:24, 27. julij 2014

Pogled na Stari grad

Grad Vipava (nemško Alt Wippach) leži na griču Stari grad nad mestom Vipavo. Grad je začel razpadati v 17. stoletju, ko so ga zapustili njegovi zadnji lastniki. Razvaline romanskega gradu z debelimi zidovi kažejo na pravokotno obliko gradu z dvema bivalnima dela in mogočnim obrambnim stolpom. Grad je obdajalo obzidje.

Zgodovina

Grad, ki so ga zgradili oglejski patriarhi v 12. stoletju, je bil pisno prvič omenjen leta 1275 kot Castrum Wipaci superioris, že leta 1154 pa je bil omenjen oglejski ministerial vitez Wiluinus de Wippach. Vipavski vitezi so na gradu živeli do sredine 13. stoletja. Leta 1343 je grad in gospostvo postalo deželnoknežji fevd, leta 1344 pa je prišel v last Habsburžanov. Deželni knezi, Habsburžani, so gradove kot fevd večkrat podelil plemiškim in viteškim družinam, kot lastnino pa v zastavo.

Na gradu Vipava so opazne sledi lastništva vitezov Rihemberških, gospode Šneperske s Snežnika in gospode Belopeške. Leta 1357 so ga v zastavo dobili Celjske grofje, ki so ga obdržali do svojega izumrtja po moški liniji leta 1456. Leta 1487 so ga pridobili baroni Herbersteini. Na gradu se je leta 1486 rodil baron Žiga Herberstein, avstrijski zgodovinar in diplomat. Za Herbersteini so imeli grad v lasti od grofje Thurn (od leta 1557), baron Karel Lovrenc Lanthieri (od leta 1587) in grof Janez Friderik Trillegkh (v zastavi od leta 1633).

Leta 1508 so grad za krajši čas zavzeli Benečani. Grad je razpadel v 17. stoletju.

Viri

  • Jakič, Ivan. Vsi slovenski gradovi : Leksikon slovenske grajske zapuščine. Ljubljana, 1997.

Glej tudi


Zunanje povezave