Trastuzumab

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Trastuzumab
HerceptinFab.jpg
Monoklonsko protitelo
Tip celotno protitelo
Vir Humanizirano (od miši)
Tarča HER2/neu
Klinični podatki
Blagovne znamke Herceptin
AHFS/Drugs.com monograph
Nosečnostna
kategorija
  • X
Način uporabe intravenska
Farmakokinetični podatki
Presnova neznana; verjetno preko retikuloendotelijskega sistema
Razpolovni čas 2–12 dni
Identifikatorji
Številka CAS 180288-69-1
Oznaka ATC L01XC03 (WHO)
DrugBank DB00072
ChemSpider NA
UNII P188ANX8CK
KEGG D03257
ChEMBL CHEMBL1201585
Kemični podatki
Formula C6470H10012N1726O2013S42
Mol. masa 145531,5 g/mol

Trastuzumab (lastniško ime Herceptin) je humanizirano monoklonsko protitelo, ki se veže na receptor HER-2 (Human Epidermal growth factor Receptor 2). Uporablja se za zdravljenje določenih oblik raka, zlasti raka dojke.

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Receptorji HER so beljakovine v celični membrani, ki prenašajo molekulske signale iz zunanjosti v notranjost celice ter v njej vklapljajo in izklapljajo izražanje genov. Beljakovine HER uravnavajo celično rast, preživetje, adhezijo, migriranje ter diferenciacijo in so v rakavih celicah lahko ojačane ali oslabljene. Pri nekaterih vrstah raka se beljakovine HER prekomerno izražajo in povzročijo, da se celice nenadzorovano množijo.[1]

Trastuzumab je humanizirano monoklonsko protitelo, ki se veže na zunajcelično domeno receptorja HER-2. Po vezavi povzroči od protitelesa odvisno celično citotoksičnost proti celicam s povečanim izražanjem receptorja HER-2.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Trastuzumab se večinoma uporablja za zdravljenje raka dojke. HER-2 se povečano izraža tudi pri nekaterih drugih vrstah raka, kot so rak jajčnika, rak želodca, rak materničnega vratu. Zato se preučuje učinkovitost trastuzumaba tudi pri teh vrstah rakov.

Pomembno je, da se terapija s Herceptinom uvede le pri HER-2-pozitivnih oblikah raka, saj je trastuzumab drag in domnevno toksičen za srce. Zato se najprej izvede testiranje, s katerim se določi obseg izražanja beljakovine HER-2 na površini rakavih celic. Čee se ugotovi, da je izražanje beljakovine HER-2 povečano, je pacient primeren za uvedbo terapije s transtuzumabom. V primeru HER-2-negativnih oblik raka bi bilo tveganje za srčno toksičnost preveliko in ne bi odtehtalo morebitnega učinka, ki bi ga trastuzumab imel na rakave celice.

Učinkovitost[uredi | uredi kodo]

Trastuzumab je učinkovit za zdravljenje raka dojke z zasevki v monoterapiji, še učinkovitejša pa je kombinacija s citostatiki (z docetakselom ali paklitakselom). Kombinirano zdravljenje podaljša čas do napredovanja bolezni in tudi celokupno preživetje. Dopolnilno enoletno zdravljenje s trastuzumabom zmanjša tveganje za ponovitev bolezni za približno polovico in tveganje za smrt zaradi raka dojke za približno 30 %. Nekatere bolnice s HER2-pozitivnim rakom dojke se na zdravljenje s trastuzumabom ne odzovejo (gre za t. i. primarno neodzivnost), lahko pa bolezen napreduje po določenem obdobju remisije (sekundarna neodzivnost).[2]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Najpogostejši neželeni učinki pri zdravljenju s trastuzumabom so povezani z infuzijo in se pojavijo pri do 40 % pacientov. Večinoma se pojavijo bolečina, vročina, mrzlica in glavobol, ki jih uspešno odpravijo paracetamol, difenhidramin in petidin.

Pomemben zaplet, ki se lahko pojavi pri zdravljenju s trastuzumabom, je srčna disfunkcija. Pojavi se pri 2 do 7 % zdravljenih bolnikov.[3]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Hudis, CA (2007). "Trastuzumab--mechanism of action and use in clinical practice". N Engl J Med. 357 (1): 39–51. PMID 17611206. doi:10.1056/NEJMra043186.  Jul 5;357(1):39-51. Review /article
  2. Matos E.: Zdravljenje bolnic s HER2-pozitivnim rakom dojk. Zdravstveni vestnik, marec 2012, letnik 81, str. 236–245.
  3. Seidman, A; et al. (2002). "Cardiac Dysfunction in the Trastuzumab Clinical Trials Experience". Journal of Clinical Oncology 20 (5): 1215–1221. PMID 11870163. doi:10.1200/JCO.20.5.1215.