Bevacizumab
| Monoklonsko protitelo | |
|---|---|
| Tip | celotno protitelo |
| Izvor | humanizirano (od miši) |
| Tarča | VEGF-A |
| Klinični podatki | |
| Blagovne znamke | Avastin |
| AHFS/Drugs.com | monograph |
| Licenčni podatki |
|
| Nosečnostna kategorija |
|
| Način uporabe | intravenska |
| Oznaka ATC | |
| Pravni status | |
| Pravni status |
|
| Farmakokinetični podatki | |
| Biološka razpoložljivost | 100 % (le i.v.) |
| Razpolovni čas | 20 dni (od 11 do 50 dni) |
| Identifikatorji | |
| Številka CAS | |
| DrugBank | |
| ChemSpider | |
| UNII | |
| KEGG | |
| ChEMBL | |
| Kemični in fizikalni podatki | |
| Formula | C6638H10160N1720O2108S44 |
| Mol. masa | ok. 149 kDa |
Bevacizumab (lastniško ime Avastin) je humanizirano monoklonsko protitelo, ki deluje kot zaviralec angiogeneze in se uporablja za zdravljenje različnih oblik raka.
Bevacizumab je prvo tarčno zdravilo z antiangiogenim delovanjem, ki je pokazalo dobre klinične rezultate pri bolnikih z različnimi vrstami čvrstih tumorjev.[1] Pridobivajo ga z izražanjem v kulturi ovarijskih celic kitajskega hrčka (CHO).[2]
Mehanizem delovanja
[uredi | uredi kodo]Veže na vaskularni endotelijski rastni dejavnik (VEGF), s čimer zavira vezavo VEGF na njegova receptorja Flt-1 (VEGFR-1) in KDR (VEGFR-2) na površini endotelijskih celic. Ker prepreči biološki učinek VEGF, zmanjša ožiljenje tumorja in tako zavre njegovo rast.[1]
Uporaba
[uredi | uredi kodo]V kombinaciji z intravenskim 5-fluorouracilom in folinsko kislino ali intravenskim 5-fluorouracilom, folinsko kislino in irinotekanom je indiciran za prvo linijo zdravljenja metastatskega raka debelega črevesa ali danke.[2] Učinkovit je tudi pri zdravljenju raka dojke, nedrobnoceličnega raka pljuč in ledvičnega raka.[3] Ameriški Urad za prehrano in zdravila je maja 2009 odobril tudi uporabo pri ponavljajočem se multiformnem glioblastomu.[4]
Neželeni učinki
[uredi | uredi kodo]Najpogostejši neželeni učinki so pojav sekundarnega raka (rak dojke pri zdravljenju raka debelega črevesa in danke), zvišan krvni tlak, proteinurija, trombembolije, slabše celjenje ran, krvavitve, predrtje prebavil.[3]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Ocvirk J.: Zaviralci angiogeneze v zdravljenju možganskih tumorjev. Onkologija, leto XIII, št. 2, december 2009: str. 127–129.
- ↑ 2,0 2,1 Kos J.: Biološka zdravila pri raku. Farmacevtski vestnik 2009; 60: 61–66.
- ↑ 3,0 3,1 Borštnar S.:Klinični vidik uporabe sodobnih zdravil pri zdravljenju rakavih bolezni. Farmacevtski vestnik 2009; 60: 67–72.
- ↑ Richard Pazdur, M.D. (2009). »FDA Approval for Bevacizumab«. National Cancer Institute. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2010. Pridobljeno 11. maja 2010.