Bevacizumab

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bevacizumab
Monoklonsko protitelo
Tipcelotno protitelo
VirHumanizirano (od miši)
TarčaVEGF-A
Klinični podatki
Blagovne znamkeAvastin
AHFS/Drugs.commonograph
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • ZDA: C (možna škodljivost)
Način uporabeintravenska
Legal status
Pravni status
  • le na recept
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost100 % (le i.v.)
Razpolovni čas20 dni (od 11 do 50 dni)
Identifikatorji
Številka CAS216974-75-3
Oznaka ATCL01XC07 (WHO)
DrugBankBTD00087
ChemSpiderNA
UNII2S9ZZM9Q9V
KEGGD06409
ChEMBLCHEMBL1201583
Kemični podatki
FormulaC6638H10160N1720O2108S44
Mol. masaok. 149 kDa

Bevacizumab (lastniško ime Avastin) je humanizirano monoklonsko protitelo, ki deluje kot zaviralec angiogeneze in se uporablja za zdravljenje različnih oblik raka.

Bevacizumab je prvo tarčno zdravilo z antiangiogenim delovanjem, ki je pokazalo dobre klinične rezultate pri bolnikih z različnimi vrstami čvrstih tumorjev.[1] Pridobivajo ga z izražanjem v kulturi ovarijskih celic kitajskega hrčka (CHO).[2]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Veže na vaskularni endotelijski rastni dejavnik (VEGF), s čimer zavira vezavo VEGF na njegova receptorja Flt-1 (VEGFR-1) in KDR (VEGFR-2) na površini endotelijskih celic. Ker prepreči biološki učinek VEGF, zmanjša ožiljenje tumorja in tako zavre njegovo rast.[1]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

V kombinaciji z intravenskim 5-fluorouracilom in folinsko kislino ali intravenskim 5-fluorouracilom, folinsko kislino in irinotekanom je indiciran za prvo linijo zdravljenja metastatskega raka debelega črevesa ali danke.[2] Učinkovit je tudi pri zdravljenju raka dojke, nedrobnoceličnega raka pljuč in ledvičnega raka.[3] Ameriški Urad za prehrano in zdravila je maja 2009 odobril tudi uporabo pri ponavljajočem se multiformnem glioblastomu.[4]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Najpogostejši neželeni učinki so pojav sekundarnega raka (rak dojke pri zdravljenju raka debelega črevesa in danke), zvišan krvni tlak, proteinurija, trombembolije, slabše celjenje ran, krvavitve, predrtje prebavil.[3]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Ocvirk J.: Zaviralci angiogeneze v zdravljenju možganskih tumorjev. Onkologija, leto XIII, št. 2, december 2009: str. 127–129.
  2. 2,0 2,1 Kos J.: Biološka zdravila pri raku. Farmacevtski vestnik 2009; 60: 61–66.
  3. 3,0 3,1 Borštnar S.:Klinični vidik uporabe sodobnih zdravil pri zdravljenju rakavih bolezni. Farmacevtski vestnik 2009; 60: 67–72.
  4. Richard Pazdur, M.D. (2009). "FDA Approval for Bevacizumab". National Cancer Institute. Pridobljeno dne 11. 5. 2010.