Klorambucil
 | |
| Klinični podatki | |
|---|---|
| Nosečnostna kategorija |
|
| Način uporabe | peroralni |
| Oznaka ATC | |
| Pravni status | |
| Pravni status |
|
| Farmakokinetični podatki | |
| Biološka razpoložljivost | ? |
| Presnova | jetrna |
| Razpolovni čas | 1,5 ure |
| Izločanje | N/A |
| Identifikatorji | |
| |
| Številka CAS | |
| PubChem CID | |
| DrugBank | |
| CompTox Dashboard (EPA) | |
| ECHA InfoCard | 100.005.603 |
| Kemični in fizikalni podatki | |
| Formula | C14H19Cl2NO2 |
| Mol. masa | 304,212 g/mol |
Klorambucíl je alkilirajoči citostatik za zdravljenje kronične limfocitne levkemije. Gre za derivat dušikovega iperita. Daje se peroralno.
V preteklosti se je klorambucil uporabljal tudi za zdravljenje nekaterih oblik Ne-Hodgkinovih limfomov, Waldenströmove makroglobulinemije, prave policitemije, trofoblastnih neoplazem in raka jajčnikov. Uporabljal se je tudi kot imunosupresiv pri avtoimunih boleznih in vnetjih (npr. pri nefrotičnem sindromu). V večji meri ga je nadomestil fludarabin.[1]
Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]
Najpogostejši neželeni učinek je zaviranje delovanja kostnega mozga in s tem pojav slabokrvnosti, nevtropenije in trombocitopenije. Po prenehanju terapije so ti učinki običajno povratni. Kot drugi alkilirajoči citostatiki (npr. ciklofosfamid, melfalan) poveča tudi klorambucil tveganje za nastanek drugih vrst rakov.
Manj pogosti neželeni učinki:
- motnje prebavil (slabost, bruhanje, driska, razjede v ustih),
- osrednje živčevje: krči, tresenje, trzanje mišic, zmedenost, razdražljivost, halucinacije, ataksija,
- spremembe na koži,
- hepatotoksičnost,
- neplodnost.
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Rai KR; Peterson BL; Appelbaum FR; in sod. (2000). »Fludarabine compared with chlorambucil as primary therapy for chronic lymphocytic leukemia«. N Engl J Med. 343 (24): 1750–7. doi:10.1056/NEJM200012143432402. PMID 11114313.