Imatinib

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Imatinib
Imatinib2DACS.svg
Model kroglic in paličic molekule imatiniba
Sistematično (IUPAC) ime
4-[(4-metilpiperazin-1-il)metil]-N-(4-metil-3-{[4-(piridin-3-il)pirimidin-2-il]amino}fenil)benzamid
Klinični podatki
Blagovne znamkeGleevec, Glivec
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa606018
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: D
  • ZDA: D (dokazana škodljivost za plod)
Način uporabeperoralno
Legal status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost98 %
Vezava na beljakovine95 %
Presnovajetrna (predvsem s CYP3A4)
Razpolovni čas18 h (imatinib)
40 h (aktivni presnovek)
Izločanjez blatom (68 %) in skozi ledvice (13 %)
Identifikatorji
Številka CAS152459-95-5
220127-57-1 (mesilate)
Oznaka ATCL01XE01 (WHO)
PubChemCID 5291
IUPHAR/BPS5687
DrugBankDB00619
ChemSpider5101
UNIIBKJ8M8G5HI
KEGGD08066
ChEBICHEBI:45783
ChEMBLCHEMBL941
Kemični podatki
FormulaC29H31N7O
Mol. masa493,603 g/mol
589,7 g/mol (mezilat)

Imatinib je učinkovina iz skupine zaviralcev receptorskih tirozin kinaz, ki se uporablja za zdravljenje kronične mieloične levkemije, gastrointestinalnega stromalnega tumorja (GIST) in nekaterih drugih vrst raka.[1] Razvilo ga je farmacevtsko podjetje Novartis in ga v Evropi, Avstraliji in Latinski Ameriki dalo na tržišče pod zaščitenim imenom Glivec, v Kanadi, ZDA in Južni Afriki pa kot Gleevec.[2] Sedaj so na tržišču že tudi generična zdravila z imatinibom, na primer Imatinib Teva in Meaxin.[3]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Imatinib se uporablja za zdravljenje kronične mieloične levkemije, gastrointestinalnega stromalnega tumorja (GIST) in nekaterih drugih vrst raka.[1]

Kronična mieloična levkemija[uredi | uredi kodo]

Imatinib je bil prvo usmerjeno zdravilo pri zdravljenju kronične mieloične levkemije (KML). Klinična raziskava, ki je primerjala učinkovitost imatiniba v primerjavi z dotlej uveljavljenim zdravljenjem z interferonom alfa in citarabinom ter pokazala, da je bilo zdravljenje z imatinibom učinkovito pri veliko večjem deležu bolnikov. Bolniki so zdravilo tudi dobro prenašali, zmanjšala pa se je tudi verjetnost napredovanja bolezni. [4] Zdravilo je prejelo odobritev za zdravljenje kronične mieločne levkemije pri bolnikih s prisotnim kromosomom Filadelfija, in sicer pri katerih presaditev kostnega mozga kot zdravljenje prve izbire ne pride v poštev in z boleznijo v kronični fazi po neuspelem zdravljenju z interferonom alfa. Uporablja se tudi pri KML v pospešeni ali blastni fazi.[5]

Gastrointestinalni stromalni tumor[uredi | uredi kodo]

Imatinib je odobren tudi za zdravljenje gastrointestinalnega stromalnega tumorja, ki je vrsta raka želodca in črevesja in nastane z nenadzorovano rastjo celic vezivnih tkiv teh organov.[5]

Drugo[uredi | uredi kodo]

Imatinib je odobren tudi za zdravljenje nekaterih drugih rakavih bolezni, in sicer:[5]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Imatinib deluje na določene encime, imenovane tirozin kinaze. Te so pogosto prisotne v levkemičnih celicah določenih krvnih rakov in v tumorjih GIST.

Celice potrebujejo za preživetje signalne poti, ki jih aktivirajo beljakovine. Nekatere beljakovine v teh kaskadnih signalnih poteh uporabijo fosfatno skupino za aktivacijo. Fosforilacijo beljakovin povzročijo encimi tirozin kinaze. V zdravih celicah se tirozin kinaze »vklapljajo« in »izklapljajo« po potrebi. Če pa pride do določenih sprememb v obliki genetskih mutacij, pa tirozin kinaze ostanejo »vklopljene« ves čas in neprestano fosforilirajo tarčne beljakovine ter povzročajo razrast takih rakavih celic in preprečujejo njihovo celično smrt.[6]

Za nastanek kronične mieloične levkemije je ključna določena genetska sprememba v belih krvničkah, in sicer pride do translokacije med kromosomoma 9 in 22, njen rezultat pa je kromosom Filadelfija. Nastane fuzijski gen BCR-ABL1, ki je odgovoren za sintezo beljakovine bcr-abl1, le-ta pa ima lastnosti tirozin kinaze, ki s fosforilacijo aktivira znotrajcelične signalne poti in s tem sproži razmnoževanje matičnih celic, moti dozorevanje in preprečuje celično smrt. Imatinib z vezavo na mesto za adenozintrifosfat (ATP) beljakovine bcr-abl1 zavre njegovo delovanje in tako preprečuje razrast rakavih celic.[7] Tirozinska kinaza bcr-abl1 je prisotna le v rakavih ne pa tudi zdravih celicah, zato deluje imatinib tarčno.[8]

Zavira tudi določene receptorske tirozin-kinaze, na primer receptor Kit. Posledično zavira proliferacijo in inducira apoptozo v gastrointestinalnih stromalnih tumorskih (GIST) celicah, ki izražajo aktivirajočo mutacijo Kit.[5]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Hudi neželeni učinki so sorazmerno redki. Med blagimi neželenimi učinki so pogosti kožni izpuščaj, bolečine v kosteh, zastajanje tekočine v telesu, neješčnost (anoreksija), depresija in porast telesne teže. Lahko pride do zavore delovanja kostnega mozga (mielosupresija), ki se kaže kot nevtropenija, trombocitopenija oziroma anemija in lahko zahteva občasno tudi prekinitev zdravljenja.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5520039/imatinib?query=imatinib&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 25. 4. 2016.
  2. Novartis Pharma AG. Gleevec® (imatinib mesylate) tablets prescribing information. East Hanover, NJ; 2006 Sep. Anon. Drugs of choice for cancer. Treat Guidel Med Lett. 2003; 1:41–52
  3. http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_imatinib*)&SearchOrder=4&SearchMax=301, Centralna baza zdravil, vpogled: 25. 4. 2016.
  4. Berginc, Katja, Černelč, Peter, Kralj, Eva, Kristl, Albin, Marc, Janja, Ostanek, Barbara, Pajič, Tadej, Podgornik, Helena, Preložnik-Zupan, Irena, Trontelj, Jurij, Žakelj, Simon (2012). Določanje privzema imatiniba v levkocite kot napovedni dejavnik uspešnosti zdravljenja KML. Zdravniški vestnik, letnik 81, številka suppl., str. II-188-II-196.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 http://www.ema.europa.eu/docs/sl_SI/document_library/EPAR_-_Product_Information/human/000406/WC500022207.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Glivec, vpogled: 25. 4. 2016.
  6. Goldman JM, Melo JV (October 2003). "Chronic myeloid leukemia – advances in biology and new approaches to treatment". N. Engl. J. Med. 349 (15): 1451–64. PMID 14534339. doi:10.1056/NEJMra020777. 
  7. Mlakar, Jernej (2011). Koncentracija imatiniba v plazmi - nov laboratorijski podatek pri spremljanju zdravljenja slovenskih bolnikov s kronično mieloično levkemijo. Zdravniški vestnik, letnik 80, številka 3, str. 163-170.
  8. Fausel, C. Targeted chronic myeloid leukemia therapy: Seeking a cure. Am J Health Syst Pharm 64, S9-15 (2007)
  9. Preložnik Zupan I., Pajič T. (Združenje hematologov Slovenije). Smernice za odkrivanje in zdravljenje kronične mieloične levkemije. Zdrav Vestn 2008; 77: I-5–10.