Imatinib

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Imatinib
Imatinib2DACS.svg
Model kroglic in paličic molekule imatiniba
Klinični podatki
Blagovne znamkeGleevec, Glivec
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa606018
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: D
  • ZDA: D (dokazana škodljivost za plod)
Način uporabeperoralno
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost98 %
Vezava na beljakovine95 %
Presnovajetrna (predvsem s CYP3A4)
Razpolovni čas18 h (imatinib)
40 h (aktivni presnovek)
Izločanjez blatom (68 %) in skozi ledvice (13 %)
Identifikatorji
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.122.739 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC29H31N7O
Mol. masa493,603 g/mol
589,7 g/mol (mezilat)
3D model (JSmol)

Imatinib je učinkovina iz skupine zaviralcev receptorskih tirozin kinaz, ki se uporablja za zdravljenje kronične mieloične levkemije, gastrointestinalnega stromalnega tumorja (GIST) in nekaterih drugih vrst raka.[1] Razvilo ga je farmacevtsko podjetje Novartis in ga v Evropi, Avstraliji in Latinski Ameriki dalo na tržišče pod zaščitenim imenom Glivec, v Kanadi, ZDA in Južni Afriki pa kot Gleevec.[2] Sedaj so na tržišču že tudi generična zdravila z imatinibom, na primer Imatinib Teva in Meaxin.[3]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Imatinib se uporablja za zdravljenje kronične mieloične levkemije, gastrointestinalnega stromalnega tumorja (GIST) in nekaterih drugih vrst raka.[1]

Kronična mieloična levkemija[uredi | uredi kodo]

Imatinib je bil prvo usmerjeno zdravilo pri zdravljenju kronične mieloične levkemije (KML). Klinična raziskava, ki je primerjala učinkovitost imatiniba v primerjavi z dotlej uveljavljenim zdravljenjem z interferonom alfa in citarabinom ter pokazala, da je bilo zdravljenje z imatinibom učinkovito pri veliko večjem deležu bolnikov. Bolniki so zdravilo tudi dobro prenašali, zmanjšala pa se je tudi verjetnost napredovanja bolezni. [4] Zdravilo je prejelo odobritev za zdravljenje kronične mieločne levkemije pri bolnikih s prisotnim kromosomom Filadelfija, in sicer pri katerih presaditev kostnega mozga kot zdravljenje prve izbire ne pride v poštev in z boleznijo v kronični fazi po neuspelem zdravljenju z interferonom alfa. Uporablja se tudi pri KML v pospešeni ali blastni fazi.[5]

Gastrointestinalni stromalni tumor[uredi | uredi kodo]

Imatinib je odobren tudi za zdravljenje gastrointestinalnega stromalnega tumorja, ki je vrsta raka želodca in črevesja in nastane z nenadzorovano rastjo celic vezivnih tkiv teh organov.[5]

Drugo[uredi | uredi kodo]

Imatinib je odobren tudi za zdravljenje nekaterih drugih rakavih bolezni, in sicer:[5]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Imatinib deluje na določene encime, imenovane tirozin kinaze. Te so pogosto prisotne v levkemičnih celicah določenih krvnih rakov in v tumorjih GIST.

Celice potrebujejo za preživetje signalne poti, ki jih aktivirajo beljakovine. Nekatere beljakovine v teh kaskadnih signalnih poteh uporabijo fosfatno skupino za aktivacijo. Fosforilacijo beljakovin povzročijo encimi tirozin kinaze. V zdravih celicah se tirozin kinaze »vklapljajo« in »izklapljajo« po potrebi. Če pa pride do določenih sprememb v obliki genetskih mutacij, pa tirozin kinaze ostanejo »vklopljene« ves čas in neprestano fosforilirajo tarčne beljakovine ter povzročajo razrast takih rakavih celic in preprečujejo njihovo celično smrt.[6]

Za nastanek kronične mieloične levkemije je ključna določena genetska sprememba v belih krvničkah, in sicer pride do translokacije med kromosomoma 9 in 22, njen rezultat pa je kromosom Filadelfija. Nastane fuzijski gen BCR-ABL1, ki je odgovoren za sintezo beljakovine bcr-abl1, le-ta pa ima lastnosti tirozin kinaze, ki s fosforilacijo aktivira znotrajcelične signalne poti in s tem sproži razmnoževanje matičnih celic, moti dozorevanje in preprečuje celično smrt. Imatinib z vezavo na mesto za adenozintrifosfat (ATP) beljakovine bcr-abl1 zavre njegovo delovanje in tako preprečuje razrast rakavih celic.[7] Tirozinska kinaza bcr-abl1 je prisotna le v rakavih ne pa tudi zdravih celicah, zato deluje imatinib tarčno.[8]

Zavira tudi določene receptorske tirozin-kinaze, na primer receptor Kit. Posledično zavira proliferacijo in inducira apoptozo v gastrointestinalnih stromalnih tumorskih (GIST) celicah, ki izražajo aktivirajočo mutacijo Kit.[5]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Hudi neželeni učinki so sorazmerno redki. Med blagimi neželenimi učinki so pogosti kožni izpuščaj, bolečine v kosteh, zastajanje tekočine v telesu, neješčnost (anoreksija), depresija in porast telesne teže. Lahko pride do zavore delovanja kostnega mozga (mielosupresija), ki se kaže kot nevtropenija, trombocitopenija oziroma anemija in lahko zahteva občasno tudi prekinitev zdravljenja.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5520039/imatinib?query=imatinib&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 25. 4. 2016.
  2. Novartis Pharma AG. Gleevec® (imatinib mesylate) tablets prescribing information. East Hanover, NJ; 2006 Sep. Anon. Drugs of choice for cancer. Treat Guidel Med Lett. 2003; 1:41–52
  3. http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_imatinib*)&SearchOrder=4&SearchMax=301, Centralna baza zdravil, vpogled: 25. 4. 2016.
  4. Berginc, Katja, Černelč, Peter, Kralj, Eva, Kristl, Albin, Marc, Janja, Ostanek, Barbara, Pajič, Tadej, Podgornik, Helena, Preložnik-Zupan, Irena, Trontelj, Jurij, Žakelj, Simon (2012). Določanje privzema imatiniba v levkocite kot napovedni dejavnik uspešnosti zdravljenja KML. Zdravniški vestnik, letnik 81, številka suppl., str. II-188-II-196.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 http://www.ema.europa.eu/docs/sl_SI/document_library/EPAR_-_Product_Information/human/000406/WC500022207.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Glivec, vpogled: 25. 4. 2016.
  6. Goldman JM, Melo JV (October 2003). "Chronic myeloid leukemia – advances in biology and new approaches to treatment". N. Engl. J. Med. 349 (15): 1451–64. doi:10.1056/NEJMra020777. PMID 14534339.
  7. Mlakar, Jernej (2011). Koncentracija imatiniba v plazmi - nov laboratorijski podatek pri spremljanju zdravljenja slovenskih bolnikov s kronično mieloično levkemijo. Zdravniški vestnik, letnik 80, številka 3, str. 163-170.
  8. Fausel, C. Targeted chronic myeloid leukemia therapy: Seeking a cure. Am J Health Syst Pharm 64, S9-15 (2007)
  9. Preložnik Zupan I., Pajič T. (Združenje hematologov Slovenije). Smernice za odkrivanje in zdravljenje kronične mieloične levkemije. Zdrav Vestn 2008; 77: I-5–10.