Karboplatin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Karboplatin
Klinični podatki
Nosečnostna
kategorija
  • ZDA: D (dokazana škodljivost za plod)
Način uporabeintravensko
Oznaka ATC
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivostpopolna
Vezava na beljakovinezelo nizka
Razpolovni čas1,1–2 h
Izločanjejetrno
Identifikatorji
  • azanid; ciklobutan-1,1-didikarboksilna kislina; platina
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.050.388 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC6H14N2O4Pt
Mol. masa371,249 g/mol

Karboplatin je učinkovina proti raku, zlasti raku na jajčnikih, pljučnemu raku ter raku glave in vratu. Na trg je prišel v 80. letih in je postal priljubljeno zdravilo v terapiji raka zaradi veliko manjšega izražanja neželenih učinkov v primerjavi s sorodno učinkovino cisplatinom. Spada v skupino alkilirajočih citostatikov (kot tudi na primer oksaliplatin in omenjeni cisplatin).

Karboplatin se je izkazal za učinkovitega v nekaterih primerih, kjer je cisplatin neučinkovit.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1989 je karboplatin prejel s strani FDA dovoljenje za promet v ZDA (pod lastniškim imenom Paraplatin). Oktobra 2004 je na trg prišlo prvo generično zdravilo.

Farmakologija[uredi | uredi kodo]

Kemizem[uredi | uredi kodo]

Karboplatin ima v primerjavi s cisplatinom v strukturi vezavo težje izstopajočo skupino, ciklobutan dikarboksilat, in je zato manj reaktiven. Klorove skupine v cisplatinu lažje izstopajo iz molekule in se zato reaktivneje vežejo na DNK.

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Za pojasnitev mehanizma delovanja karboplatina na DNK obstajata dve hipotezi:

  • hipoteza o mehanizmu, podobnem kot pri cisplatinu,
  • aktivacijska hipoteza (mehanizem drugačen kot pri cisplatinu).

Prva hipoteza je sprejeta v širših krogih in temelji na podobni kemijski strukturi s cisplatinom, druga hipoteza pa upošteva biološko aktivacijo molekule, ki ji sledi izstop aktivnega platinovega iona.

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Poglavitna prednost karboplatina pred cisplatinom je manjše izražanje neželenih učinkov, delno tudi odstotnost škodljivega učinka na ledvice (nefrotoksičnost). To je delno posledica večje stabilnosti karboplatina v krvnem obtoku, zaradi česar se v manjši meri veže na beljakovine v krvi. Zato se izloča manj beljakovinskih kompleksov s karboplatinom in več karboplatina zaostaja v telesu in daljše je trajanje učinka.

Med manj nevarnima neželenima učinkoma sta slabost in bruhanje. Resnejši neželeni učinek je zaviranje delovanja kostnega mozga, kar lahko povzroči znatno znižanje števila krvnih celic, tudi do 90 %. Vrhunec zaviralnega učinka na kostni mozeg se navadno doseže med 21. in 28. dnem po začetku zdravljenja, nato pa se število krvnih celic običajno sčasoma normalizira. Znižanje števila belih krvničk (levkopenija) lahko povzroči zaplete, kot je večja dovzetnost za okužbe.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Natarajan, G., et al., Increased DNA-binding activity of CARBOplatin in the presence of nucleophiles and human breast cancer MCF-7 cell cytoplasmic extracts: activation theory revisited. Biochem. Pharmacol. 58, 1625–1629 (1999). PMID 10535754.
  • Knox, RJ et al., Mechanism of cytotoxicity of anticancer platinum drugs: evidence that cis-diamminedichloroplatinum(II) and cis-diammine-(1,1-cyclobutanedicarboxylato)platinum(II) differ only in the kinetics of their interaction with DNA., Cancer Res. april 1986; 46 (4 Pt 2):1972–9. PMID 3512077
  • Canetta R, Rozencweig M, Carter SK., CARBOplatin: the clinical spectrum to date., Cancer Cancer Treat Rev. sept. 1985; 12 Suppl A: 125–36. PMID 3002623
  • Overbeck, T, et al. “A comparison of the genotoxic effects of CARBOplatin and CISplatin in Escherichia Coli”. Mutation Research/DNA Repair. Volume: 362, Issue: 3, april 1996, str. 249–259
  • Schnurr, B., Gust, Ronald. “Investigations on the decomposition of CARBOplatin in infusion solutions”. Mikrochimica Acta. Volume: 140, Issue: 1–2, avgust 2002, str. 69–76
  • Xiang, Wang. "Structural studies of atom-specific actions on DNA". Pharmacology & Therapeutics. Volume: 83, Issue: 3, september 1999, str. 181–215