Doksorubicin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Doksorubicin
Klinični podatki
Izgovarjavadóksorubicín[3]
Blagovne znamkeAdriamycin, Caelyx,[1] Myocet,[2] drugo
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa682221
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: D
Način uporabeintravensko, intravezikalno
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
  • AU: S4 (le na recept)
  • CA: le na recept [4][5][6]
  • UK: Rp (Le na recept)
  • ZDA: le na recept
  • EU: le na recept [1][2][7][8]
  • le na recept
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost5 % (skozi usta)
Vezava na beljakovine75 %[9]
Presnovav jetrih
Razpolovni častrifazno; 12 min., 3,3 h, 30 h; povprečna: 1–3 h[9][10]
Izločanjes sečem (5–12 %) in blatom (40–50 %)[9]
Identifikatorji
  • (7S,9S)-7-[(2R,4S,5S,6S)-4-amino-5-hidroksi-6-metiloksan-2-il]oksi-6,9,11-trihidroksi-9-(2-hidroksiacetil)-4-metoksi-8,10-dihidro-7H-tetracen-5,12-dion
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.041.344 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC27H29NO11
Mol. masa543,53 g·mol−1
3D model (JSmol)
  • C[C@H]1[C@H]([C@H](C[C@@H](O1)O[C@H]2C[C@@](Cc3c2c(c4c(c3O)C(=O)c5cccc(c5C4=O)OC)O)(C(=O)CO)O)N)O
  • InChI=1S/C27H29NO11/c1-10-22(31)13(28)6-17(38-10)39-15-8-27 (36,16(30)9–29)7-12-19(15)26(35)21–20(24(12)33)23 (32)11-4-3-5-14(37–2)18(11)25(21)34/h3-5,10,13,15, 17,22,29,31,33,35-36H,6–9,28H2,1-2H3/t10-,13-,15-,17-,22+,27-/m0/s1
  • Key:AOJJSUZBOXZQNB-TZSSRYMLSA-N

Doksorubicin, med drugim pod zaščitenim imenom Adriamycin, je antibiotični citostatik, ki se uporablja za zdravljenje raka.[3][11] Indikacije zajemajo med drugim raka dojke, raka sečnega mehurja, Kaposijev sarkom, limfom in akutno limfocitno levkemijo.[11] Pogosto se uporablja v kombinaciji z drugimi protirakavimi zdravili.[11] Uporablja se v obliki intravenskih injekcij.[11]

Med pogoste neželene učinke spadajo izpadanje las, zaviranje delovanja kostnega mozga, bruhanje, izpuščaj in vnetje sluznice v ustih.[11] Kot hudi neželeni učinki se lahko pojavijo alergijska reakcija, ki se lahko izrazi tudi kot anafilaksija, kardiotoksičnost (škodljivo delovanje na srce), tkivne poškodbe na mestu injiciranja, fenomen pomnjenja obsevanja[1] in z zdravljenjem povezana levkemija.[11] Bolniki imajo običajno nekaj dni po apliciranju zdravila rdeče obarvan seč.[11] Doksorubicin spada med antraciklinske antibiotične citostatike.[11][3] Deluje na DNK v rakavih celicah.[12]

Doksorubicin so za klinično uporabo v Združenih državah Amerike odobrili leta 1964.[13] Uvrščen je na seznam nujnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, na katerem so zdravila, bistvena za zagotavljanje osnovne zdravstvene oskrbe.[14][15] Na trgu so tudi novejša zdravila z liposomskim ali pegiliranim liposomskim doksorubicinom, ki pa imajo višjo ceno.[15] Doksorubicin so prvič osamili iz bakterije Streptomyces peucetius.[16]

Klinična uporaba[uredi | uredi kodo]

Doksorubicin se uporablja v zdravljenju različnih vrst raka, pogosto v kombinaciji z drugimi protirakavimi zdravili. Indikacije zajemajo med drugim raka dojke, raka sečnega mehurja, Kaposijev sarkom, [11] pljučnega raka, raka želodca, raka jajčnikov, raka ščitnice, sarkom mehkih tkiv, diseminirani plazmacitom, limfom, akutno limfocitno levkemijo.[11][10] [17]

Pogosto uporabljene protirakave sheme zdravljenja, ki vsebujejo doksorubicin, so AC (Adriamycin in ciklofosfamid), TAC (taksoter, AC), ABVD (Adriamycin, bleomicin, vinblastin, dakarbazin), BEACOPP, CHOP (ciklofosfamid, hidroksidavnorubicin, vinkristin, prednizon) in FAC (5-fluorouracil, Adriamycin, ciklofosfamid).[10]

Pegilirani liposomski doksorubicin (pod zaščitenim imenom Caelyx) je v Evropski uniji odobren za zdravljenje raka dojke, raka jajčnikov in z aidsom povezanega Kaposijevega sarcoma. V kombinaciji z bortezomibom je odobren za zdravljenje diseminiranega plazmacitoma.[1] Doksorubicinijev klorid v liposomski obliki (pod zaščitenim imenom Myocet liposomal) je v kombinaciji s ciklofosfamidom odobren za zdravljenje raka dojke.[2]

Formulacije doksorubicina[uredi | uredi kodo]

Poleg konvencionalnega doksorubicina so na trgu so tudi novejša zdravila z liposomskim ali pegiliranim liposomskim doksorubicinom, ki pa imajo višjo ceno.[15] V liposomskih formulacijah se učinkovina nahaja v liposomih, majhnih mešičkih, obdanih s fosfolipidnim dvoslojem. Velikost liposomov (okoli 100 nm) preprečuje, da bi učinkovina iz žilja prehajala v okolna zdrava tkiva, kot so prebavila in srce. S tem se zmanjša tveganje za neželene učinke na te organe. Žilne stene v rakavem tkivu pa so bolj prepustne, zato liposomi tja lahko prehajajo in v rakavem tkivu se zdravilo kopiči.[18] V zdravilih, ki vsebujejo pegilirani liposomski doksorubicin, imajo liposomi, ki vsebujejo učinkovino, površinsko vezane delce hidrofilnega polimera metoksipolietilenglikola (MPEG). Linearne molekule MPEG segajo s površine liposomov in oblikujejo zaščitno prevleko, ki zmanjšuje medsebojno delovanje med lipidnim dvoslojem in sestavinami plazme. [1] S tem ovirajo vezavo beljakovin iz plazme na liposomske delce, ki sicer delujejo kot oponini in po vezavi na liposome aktivirajo fagocite, da razgradijo liposome. Posledično so pegilirani liposomi v krvnem obtoku stabilnejši.[18]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Doksorubicin spada med antraciklinske antibiotike;[3] le-ti izkazujejo več mehanizmov protirakavega delovanja. Glavni mehanizem je zaviranje topoizomeraze II, se pa tudi interkaliraji v že obstoječo verigo DNK ter dosegajo citotoksičnost preko tvorbe reaktivnih radikalov. Njihovo citotoksično delovanje je zato fazno nespecifično.[19]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »Caelyx pegylated liposomal EPAR«. Evropska agencija za zdravila (EPAR). 17. september 2018. Arhivirano iz spletišča dne 21. junija 2022. Pridobljeno 20. junija 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 »Myocet liposomal EPAR«. Evropska agencija za zdravila. 17. september 2018. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 20. junija 2022.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 https://www.termania.net/iskanje?query=doksorubicin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 4. 2023.
  4. ↑ »Caelyx product information«. Health Canada. 25. april 2012. Arhivirano iz spletišča dne 21. junija 2022. Pridobljeno 20. junija 2022.
  5. ↑ »Myocet product information«. Health Canada. 25. april 2012. Pridobljeno 20. junija 2022.
  6. ↑ »Taro-doxorubicin liposomal product information«. Health Canada. 25. april 2012. Arhivirano iz spletišča dne 14. maja 2021. Pridobljeno 20. junija 2022.
  7. ↑ 7,0 7,1 »Zolsketil pegylated liposomal EPAR«. Evropska agencija za zdravila (EMA). 24. januar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 21. junija 2022. Pridobljeno 20. junija 2022.
  8. ↑ 8,0 8,1 »Celdoxome pegylated liposomal EPAR«. Evropska agencija za zdravila (EMA). 20. junij 2022. Pridobljeno 31. januarja 2023. Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 »(doxorubicin) dosing, indications, interactions, adverse effects, and more«. Medscape Reference. WebMD. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2014. Pridobljeno 15. aprila 2014.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 Brayfield A, ur. (19. december 2013). »Doxorubicin«. Martindale: The Complete Drug Reference. Pharmaceutical Press. Arhivirano iz spletišča dne 28. avgusta 2021. Pridobljeno 15. aprila 2014.
  11. ↑ 11,00 11,01 11,02 11,03 11,04 11,05 11,06 11,07 11,08 11,09 »Doxorubicin Hydrochloride«. The American Society of Health-System Pharmacists. Arhivirano iz spletišča dne 11. oktobra 2016. Pridobljeno 12. januarja 2017.
  12. ↑ Tacar O, Sriamornsak P, Dass CR (Februar 2013). »Doxorubicin: an update on anticancer molecular action, toxicity and novel drug delivery systems«. The Journal of Pharmacy and Pharmacology. 65 (2): 157–170. doi:10.1111/j.2042-7158.2012.01567.x. PMID 23278683. S2CID 34737360.
  13. ↑ https://dtp.cancer.gov/timeline/flash/FDA.htm Arhivirano 2023-03-26 na Wayback Machine., vpogled: 30. 4. 2023.
  14. ↑ Svetovna zdravstvena organizacija (2019). World Health Organization model list of essential medicines: 21st list 2019. Ženeva: Svetovna zdravstvena organizacija. hdl:10665/325771. WHO/MVP/EMP/IAU/2019.06. License: CC BY-NC-SA 3.0 IGO.
  15. ↑ 15,0 15,1 15,2 British national formulary : BNF 69 (69 izd.). British Medical Association. 2015. str. 583. ISBN 9780857111562.
  16. ↑ Ravina E (2011). The Evolution of Drug Discovery: From Traditional Medicines to Modern Drugs (v angleščini). John Wiley & Sons. str. 291. ISBN 9783527326693. Arhivirano iz spletišča dne 18. septembra 2017.
  17. ↑ Rossi S, ur. (2013). Australian Medicines Handbook (2013 izd.). Adelaide: The Australian Medicines Handbook Unit Trust. ISBN 978-0-9805790-9-3.
  18. ↑ 18,0 18,1 Green A. E., Rose P. G. Pegylated liposomal doxorubicin in ovarian cancer. Int J Nanomedicine. 2006 Sep; 1(3): 229–239. PMCID: PMC2426807PMID: 17717964.
  19. ↑ Strojan, Primož, Arko, Darja, Hočevar, Marko. Onkologija. Onkološki inštitut, 2018. <http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JQ89HBR>
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Doksorubicin&oldid=6126784«