Rak želodca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rak želodca
Klasifikacija in zunanji viri
Želodčna razjeda, ki je bila z biopsijo prepoznana kot rak in kirurško odstranjena

Rák želódca, tudi želódčni rák, je rak, ki nastane v steni želodca.[1] Sprva se lahko kaže z zgago, bolečinami v zgornjem delu trebuha, navzeo (siljenjem na bruhanje) in pomanjkanjem teka.[2] Poznejši znaki in simptomi so med drugim lahko izguba telesne mase, porumenelost kože in beločnic, bruhanje, oteženo požiranje ter kri v blatu.[2] Rak se lahko iz želodca razširi v druge dele telesa, zlasti v jetra, pljuča, kosti, potrebušnico in bezgavke.[3]

Najpogostejši vzrok raka želodca je okužba z bakterijo Helicobacter pylori, zaradi česar nastane v več kot 60 odstotkih primerov.[4][5][6] Pri okužbi z nekaterimi tipi bakterije H. pylori je tveganje večje kot pri drugih.[5] Kajenje, prehranski dejavniki, na primer vložena zelenjava, in debelost so drugi dejavniki tveganja.[5][7] V približno 10 odstotkih primerov se pojavlja v družinah, v enem do treh odstotkih pa nastane zaradi genetskih sindromov, podedovanih od staršev; sem spada na primer dedni difuzni rak želodca.[5] Po tkivnem izvoru je večinoma karcinom.[5] Ta vrsta ima številne podtipe.[5] V želodcu lahko nastanejo tudi limfomi in mezenhimski tumorji.[5] Bolezen običajno nastane v več fazah skozi leta.[5] Diagnoza običajno temelji na biopsiji, opravljeni pri endoskopiji.[2] Temu sledijo slikovne preiskave za ugotavljanje razširjenosti bolezni v drugih delih telesa.[2] Na Japonskem in v Južni Koreji, dveh državah z visoko pojavnostjo bolezni, izvajajo presejanje za raka želodca.[5]

Tveganje za raka želodca je manjše ob sredozemski prehrani, zmanjša pa se tudi ob prenehanju kajenja.[5][8] Šibki dokazi kažejo, da se tveganje za raka želodca zmanjša tudi ob zdravljenju okužbe z bakterijo H. pylori.[5][8] Če se zdravljenje raka začne dovolj zgodaj, ga je pogosto mogoče pozdraviti.[5] Pri tem gre za kombinacijo kirurškega zdravljenja, kemoterapije, obsevalnega zdravljenja in ciljanega zdravljenja.[2][9] Če se zdravljenje začne pozno, se priporoča paliacija.[5] Izidi zdravljenja so pogosto slabi, globalno z manj kot 10-odstotnim petletnim preživetjem.[10] Glavni razlog za to je, da večina bolnikov zdravnika obišče šele, ko je bolezen že napredovala.[10] V Združenih državah Amerike je petletno preživetje 28-odstotno,[11] v Južni Koreji pa presega 65 odstotkov, kar gre deloma pripisati presejalnim prizadevanjem.[5]

Globalno je rak želodca peti glavni vzrok raka in tretji glavni vzrok smrti zaradi raka, in sicer povzroča sedem odstotkov primerov raka in devet odstotkov smrti zaradi raka.[12] Leta 2012 je za njim na novo zbolelo 950.000 ljudi, umrlo pa 723.000 ljudi.[12] Pred 30. leti 20. stoletja je bil v večini delov sveta, tudi v večini zahodnoevropskih držav, najpogostejši vzrok smrti zaradi raka.[13][14][15] Stopnja smrtnosti se je od takrat v mnogih delih sveta zmanjšala.[5] Domnevni razlog za to je zmanjšanje uživanja slane in vložene hrane, saj se je kot način ohranjanja sveže hrane uveljavilo hlajenje.[16] Rak želodca se najpogosteje pojavlja v Vzhodni Aziji in Vzhodni Evropi.[5] Pri moških se pojavlja dvakrat pogosteje kot pri ženskah.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Stomach (Gastric) Cancer". NCI. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. julija 2014. Pridobljeno dne 1. julija 2014. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 "Gastric Cancer Treatment (PDQ®)". NCI. 17 April 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2014. Pridobljeno dne 1. julija 2014. 
  3. ^ Ruddon, Raymond W. (2007). Cancer biology (4. izd.). Oxford: Oxford University Press. str. 223. ISBN 9780195175431. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2015. 
  4. ^ McKee, Martin (2011). Sim, Fiona, ur. Issues in public health (2. izd.). Maidenhead: Open University Press. str. 74. ISBN 9780335244225. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. junija 2016. 
  5. ^ 5,00 5,01 5,02 5,03 5,04 5,05 5,06 5,07 5,08 5,09 5,10 5,11 5,12 5,13 5,14 5,15 5,16 "Chapter 5.4". World Cancer Report 2014. Svetovna zdravstvena organizacija. 2014. ISBN 9283204298. 
  6. ^ Chang, A. H.; Parsonnet, J. (2010). "Role of Bacteria in Oncogenesis". Clinical Microbiology Reviews 23 (4): 837–857. ISSN 0893-8512. PMC 2952975. PMID 20930075. doi:10.1128/CMR.00012-10. 
  7. ^ González CA, Sala N, Rokkas T; Sala; Rokkas (2013). "Gastric cancer: epidemiologic aspects". Helicobacter 18 (Supplement 1): 34–38. PMID 24011243. doi:10.1111/hel.12082. 
  8. ^ 8,0 8,1 "Stomach (Gastric) Cancer Prevention (PDQ®)". NCI. 27. februarja 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. julija 2014. Pridobljeno dne 1. julija 2014. 
  9. ^ Wagner, Anna Dorothea; Syn, Nicholas LX; Moehler, Markus; Grothe, Wilfried; Yong, Wei Peng; Tai, Bee-Choo; Ho, Jingshan; Unverzagt, Susanne (2017-08-29). "Cochrane Database of Systematic Reviews". PMID 28850174. doi:10.1002/14651858.cd004064.pub4. 
  10. ^ 10,0 10,1 Orditura, M; Galizia, G; Sforza, V; Gambardella, V; Fabozzi, A; Laterza, MM; Andreozzi, F; Ventriglia, J; Savastano, B; Mabilia, A; Lieto, E; Ciardiello, F; De Vita, F (februarja 2014). "Treatment of gastric cancer." (PDF). World Journal of Gastroenterology 20 (7): 1635–49. PMC 3930964. PMID 24587643. doi:10.3748/wjg.v20.i7.1635. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. aprila 2014. 
  11. ^ "SEER Stat Fact Sheets: Stomach Cancer". NCI. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2014. Pridobljeno dne 18. junija 2014. 
  12. ^ 12,0 12,1 "Chapter 1.1". World Cancer Report 2014. World Health Organization. 2014. ISBN 9283204298. 
  13. ^ Hochhauser, Jeffrey Tobias, Daniel (2010). Cancer and its management (6. izd.). Chichester, West Sussex, UK: Wiley-Blackwell. str. 259. ISBN 9781444306378. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2015. 
  14. ^ Khleif, Edited by Roland T. Skeel, Samir N. (2011). Handbook of cancer chemotherapy (8. izd.). Philadelphia: Wolter Kluwer. str. 127. ISBN 9781608317820. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2015. 
  15. ^ Joseph A Knight (2010). Human Longevity: The Major Determining Factors. Author House. str. 339. ISBN 9781452067223. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2015. 
  16. ^ Moore, edited by Rhonda J.; Spiegel, David (2004). Cancer, culture, and communication. New York: Kluwer Academic. str. 139. ISBN 9780306478857. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2015. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Klasifikacija
p · p
Zunanji viri