Rak želodca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rak želodca
SopomenkeŽelodčni rak
Adenocarcinoma of the stomach.jpg
Želodčna razjeda, ki je bila z biopsijo prepoznana kot rak in kirurško odstranjena
SpecializacijaInkologija
SimptomiZgodnji: zgaga, bolečine v zgornjem delu trebuha, navzea, pomanjkanje teka.[1]
Poznejši: izguba telesne mase, porumenelost kože in beločnic, bruhanje, oteženo požiranje, kri v blatu[1]
Običajni začetekPo več letih[2]
TipiŽelodčni karcinom, limfom, mezenhimski tumor[2]
VzrokiHelicobacter pylori, genetski[2][3]
Dejavniki tveganjaKajenje, prehranski dejavniki (vložena zelenjava), debelost[2][4]
Diagnostične metodeBiopsija, opravljena pri endoskopiji[1]
PreventivaSredozemska prehrana, prenehanje kajenja[2][5]
Zdravljenjekirurško zdravljenje, kemoterapija, obsevalno zdravljenje, ciljano zdravljenje[1]
Prognozastopnja petletnega preživetja < 10 % (globalno)[6]
Pogostost3,5 milijona (2015)[7]
Smrti819.000 (2015)[8]

Rák želódca, tudi želódčni rák, je rak, ki nastane v steni želodca.[9] Sprva se lahko kaže z zgago, bolečinami v zgornjem delu trebuha, navzeo (siljenjem na bruhanje) in pomanjkanjem teka.[1] Poznejši znaki in simptomi so med drugim lahko izguba telesne mase, porumenelost kože in beločnic, bruhanje, oteženo požiranje ter kri v blatu.[1] Rak se lahko iz želodca razširi v druge dele telesa, zlasti v jetra, pljuča, kosti, potrebušnico in bezgavke.[10]

Najpogostejši vzrok raka želodca je okužba z bakterijo Helicobacter pylori, zaradi česar nastane v več kot 60 odstotkih primerov.[11][2][3] Pri okužbi z nekaterimi tipi bakterije H. pylori je tveganje večje kot pri drugih.[2] Kajenje, prehranski dejavniki, na primer vložena zelenjava, in debelost so drugi dejavniki tveganja.[2][4] V približno 10 odstotkih primerov se pojavlja v družinah, v enem do treh odstotkih pa nastane zaradi genetskih sindromov, podedovanih od staršev; sem spada na primer dedni difuzni rak želodca.[2] Po tkivnem izvoru je večinoma karcinom.[2] Ta vrsta ima številne podtipe.[2] V želodcu lahko nastanejo tudi limfomi in mezenhimski tumorji.[2] Bolezen običajno nastane v več fazah skozi leta.[2] Diagnoza običajno temelji na biopsiji, opravljeni pri endoskopiji.[1] Temu sledijo slikovne preiskave za ugotavljanje razširjenosti bolezni v drugih delih telesa.[1] Na Japonskem in v Južni Koreji, dveh državah z visoko pojavnostjo bolezni, izvajajo presejanje za raka želodca.[2]

Tveganje za raka želodca je manjše ob sredozemski prehrani, zmanjša pa se tudi ob prenehanju kajenja.[2][5] Šibki dokazi kažejo, da se tveganje za raka želodca zmanjša tudi ob zdravljenju okužbe z bakterijo H. pylori.[2][5] Če se zdravljenje raka začne dovolj zgodaj, ga je pogosto mogoče pozdraviti.[2] Pri tem gre za kombinacijo kirurškega zdravljenja, kemoterapije, obsevalnega zdravljenja in ciljanega zdravljenja.[1][12] Če se zdravljenje začne pozno, se priporoča paliacija.[2] Izidi zdravljenja so pogosto slabi, globalno z manj kot 10-odstotnim petletnim preživetjem.[6] Glavni razlog za to je, da večina bolnikov zdravnika obišče šele, ko je bolezen že napredovala.[6] V Združenih državah Amerike je petletno preživetje 28-odstotno,[13] v Južni Koreji pa presega 65 odstotkov, kar gre deloma pripisati presejalnim prizadevanjem.[2]

Globalno je rak želodca peti glavni vzrok raka in tretji glavni vzrok smrti zaradi raka, in sicer povzroča sedem odstotkov primerov raka in devet odstotkov smrti zaradi raka.[14] Leta 2012 je za njim na novo zbolelo 950.000 ljudi, umrlo pa 723.000 ljudi.[14] Pred 30. leti 20. stoletja je bil v večini delov sveta, tudi v večini zahodnoevropskih držav, najpogostejši vzrok smrti zaradi raka.[15][16][17] Stopnja smrtnosti se je od takrat v mnogih delih sveta zmanjšala.[2] Domnevni razlog za to je zmanjšanje uživanja slane in vložene hrane, saj se je kot način ohranjanja sveže hrane uveljavilo hlajenje.[18] Rak želodca se najpogosteje pojavlja v Vzhodni Aziji in Vzhodni Evropi.[2] Pri moških se pojavlja dvakrat pogosteje kot pri ženskah.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 "Gastric Cancer Treatment (PDQ®)". NCI. 17 April 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2014. Pridobljeno dne 1. julija 2014. 
  2. 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 2,16 2,17 2,18 2,19 2,20 2,21 "Chapter 5.4". World Cancer Report 2014. Svetovna zdravstvena organizacija. 2014. ISBN 9283204298. 
  3. 3,0 3,1 Chang, A. H.; Parsonnet, J. (2010). "Role of Bacteria in Oncogenesis". Clinical Microbiology Reviews 23 (4): 837–857. ISSN 0893-8512. PMC 2952975. PMID 20930075. doi:10.1128/CMR.00012-10. 
  4. 4,0 4,1 González CA, Sala N, Rokkas T; Sala; Rokkas (2013). "Gastric cancer: epidemiologic aspects". Helicobacter 18 (Supplement 1): 34–38. PMID 24011243. doi:10.1111/hel.12082. 
  5. 5,0 5,1 5,2 "Stomach (Gastric) Cancer Prevention (PDQ®)". NCI. 27. februarja 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. julija 2014. Pridobljeno dne 1. julija 2014. 
  6. 6,0 6,1 6,2 Orditura, M; Galizia, G; Sforza, V; Gambardella, V; Fabozzi, A; Laterza, MM; Andreozzi, F; Ventriglia, J; Savastano, B; Mabilia, A; Lieto, E; Ciardiello, F; De Vita, F (februarja 2014). "Treatment of gastric cancer." (PDF). World Journal of Gastroenterology 20 (7): 1635–49. PMC 3930964. PMID 24587643. doi:10.3748/wjg.v20.i7.1635. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. aprila 2014. 
  7. GBD 2015 Disease and Injury Incidence and Prevalence, Collaborators. (8. oktobra 2016). "Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015.". Lancet 388 (10053): 1545–1602. PMC 5055577. PMID 27733282. doi:10.1016/S0140-6736(16)31678-6. 
  8. GBD 2015 Mortality and Causes of Death, Collaborators. (8. oktobra 2016). "Global, regional, and national life expectancy, all-cause mortality, and cause-specific mortality for 249 causes of death, 1980–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015.". Lancet 388 (10053): 1459–1544. PMC 5388903. PMID 27733281. doi:10.1016/s0140-6736(16)31012-1. 
  9. "Stomach (Gastric) Cancer". NCI. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. julija 2014. Pridobljeno dne 1. julija 2014. 
  10. Ruddon, Raymond W. (2007). Cancer biology (4. izd.). Oxford: Oxford University Press. str. 223. ISBN 9780195175431. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2015. 
  11. McKee, Martin (2011). Sim, Fiona, ur. Issues in public health (2. izd.). Maidenhead: Open University Press. str. 74. ISBN 9780335244225. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. junija 2016. 
  12. Wagner, Anna Dorothea; Syn, Nicholas LX; Moehler, Markus; Grothe, Wilfried; Yong, Wei Peng; Tai, Bee-Choo; Ho, Jingshan; Unverzagt, Susanne (2017-08-29). "Cochrane Database of Systematic Reviews". PMID 28850174. doi:10.1002/14651858.cd004064.pub4. 
  13. "SEER Stat Fact Sheets: Stomach Cancer". NCI. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2014. Pridobljeno dne 18. junija 2014. 
  14. 14,0 14,1 "Chapter 1.1". World Cancer Report 2014. World Health Organization. 2014. ISBN 9283204298. 
  15. Hochhauser, Jeffrey Tobias, Daniel (2010). Cancer and its management (6. izd.). Chichester, West Sussex, UK: Wiley-Blackwell. str. 259. ISBN 9781444306378. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2015. 
  16. Khleif, Edited by Roland T. Skeel, Samir N. (2011). Handbook of cancer chemotherapy (8. izd.). Philadelphia: Wolter Kluwer. str. 127. ISBN 9781608317820. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2015. 
  17. Joseph A Knight (2010). Human Longevity: The Major Determining Factors. Author House. str. 339. ISBN 9781452067223. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2015. 
  18. Moore, edited by Rhonda J.; Spiegel, David (2004). Cancer, culture, and communication. New York: Kluwer Academic. str. 139. ISBN 9780306478857. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2015. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Klasifikacija
Zunanji viri