Nitrozosečnina
| Imena | |
|---|---|
| IUPAC ime
nitrozosečnina
| |
| Identifikatorji | |
3D model (JSmol)
|
|
PubChem CID
|
|
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| |
| Lastnosti | |
| CH3N3O2 | |
| Molska masa | 89,0535 |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
| Sklici infopolja | |
Nitrozosečnina je ime za molekulo CH3N3O2, ki je sorodna sečnini, le da je na en dušik pripet še kisik, ki tvori nitrozo-skupino (—NO). Hkrati je to tudi krovno ime za vrsto spojin, ki v vsebujejo omenjeno strukturno prvino.
Primeri[uredi | uredi kodo]
Med nitrozosečnine prištevamo nekatere spojine, ki se uporabljajo kot učinkovine proti raku:
Sém spada tudi na primer etilnitrozosečnina (ENU), močno mutagena spojina.
Nitrozosečnine alkilirajo DNK, kar je tudi mehanizem delovanja nekaterih spojin iz te skupine, ki se uporabljajo za zdravljenje raka.[1] Gre za lipofilne spojine, ki prehajajo krvno-možgansko pregrado in so zato uporabne tudi za zdravljenje možganskih tumorjev (npr. multiformni glioblastom).[2]
Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]
Nekatere nitrozosečnine (npr. lomustin) povezujejo z nastankom intersticijskega pljučnega raka.[3]
Nitrozosečnine delujejo škodljivo na kostni mozeg (so mielotoksične), kar se kaže zlasti v upadu števila belih krvničk in krvnih ploščic v krvi, ki se pokaže s 4- do 6-tedensko zakasnitvijo po začetku zdravljenja. Zaradi te zakasnitve morajo biti premori med dvema ciklusuma zdravljenja daljši kot pri večini ostalih zdravil za zdravljenje raka.
Poleg tega sta najpomembnejša neželena učinka derivatov nitrozosečnine slabost in izpadanje las. Nekati derivati nitrozosečnine so tudi škodljivi za ledvice in pljuča.[4]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ »antineop«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2009. Pridobljeno 24. januarja 2009.
- ↑ Takimoto CH, Calvo E. "Principles of Oncologic Pharmacotherapy" Arhivirano 2009-05-15 na Wayback Machine. in Pazdur R, Wagman LD, Camphausen KA, Hoskins WJ (Eds) Cancer Management: A Multidisciplinary Approach Arhivirano 2013-10-04 na Wayback Machine.. 11 ed. 2008.
- ↑ Tucci E; Verdiani P; Di Carlo S; Sforza V (1986). »Lomustine (CCNU)-induced pulmonary fibrosis«. Tumori. 72 (1): 95–8. PMID 3952821.
- ↑ M. Galanski und A. Bankier: Thorax. Verlag Springer, 2003, ISBN 3-540-41421-5 S. 589.