Irinotekan

Irinotekan
Klinični podatki
Nosečnostna; kategorija	D (Au, ZDA);
Način uporabe	intravensko
Oznaka ATC	L01XX19 (WHO) ;
Pravni status
Pravni status	le na recept;
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost	/
Presnova	jetrna (glukuronidacija)
Razpolovni čas	6 do 12 ur
Izločanje	z žolčem in preko ledvic
Identifikatorji
	IUPAC ime (S)-4,11-dietil-3,4,12,14-tetrahidro-4-hidroksi-; 3,14-diokso1H-pirano[3’,4’:6,7]-indolizino[1,2-b]kinolin-; 9-il-[1,4’bipiperidin]-1’-karboksilat;
Številka CAS	100286-90-6;
PubChem CID	3750;
DrugBank	APRD00579;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID1041051 ;
ECHA InfoCard	100.219.260
Kemični in fizikalni podatki
Formula	C33H38N4O6
Mol. masa	586,678 g/mol; 677,185 g/mol (klorid)

Irinotekan je citostatik (zdravilo za zdravljenje raka), ki zavira delovanje encima topoizomeraze I. Gre za polsintezni analog naravnega alkaloida kamptotecina.

V glavnem se uporablja pri raku debelega črevesa; pogosto v kombinaciji z drugimi učinkovinami.

Sprva je prišel na trg na Japonskem. Leta 1994 mu je ameriški Urad za prehrano in zdravila dodelil dovoljenje za promet po pospešenem postopku.

Način delovanja[uredi | uredi kodo]

Po hidrolizi se irinotekan v organizmu aktivira – sama molekula irinotekana je torej predzdravilo; hidroliziran produkt 7-etil-10-hidroksikamptotecin (SN-38) deluje kot zaviralec topoizomeraze I, kar zavira podvojevanje in prepisovanje DNK. Po glukuronizaciji v jetrih se molekula inaktivira.

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Najznačilnejša neželena učinka terapije z irinotekanom sta huda driska in močno zaviranje delovanja imunskega sistema.

Ta članek o farmakologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.