Irinotekan
| Klinični podatki | |
|---|---|
| Nosečnostna kategorija | |
| Način uporabe | intravensko |
| Oznaka ATC | |
| Pravni status | |
| Pravni status |
|
| Farmakokinetični podatki | |
| Biološka razpoložljivost | / |
| Presnova | jetrna (glukuronidacija) |
| Razpolovni čas | 6 do 12 ur |
| Izločanje | z žolčem in preko ledvic |
| Identifikatorji | |
| |
| Številka CAS | |
| PubChem CID | |
| DrugBank | |
| CompTox Dashboard (EPA) | |
| ECHA InfoCard | 100.219.260 |
| Kemični in fizikalni podatki | |
| Formula | C33H38N4O6 |
| Mol. masa | 586,678 g/mol 677,185 g/mol (klorid) |
Irinotekan je citostatik (zdravilo za zdravljenje raka), ki zavira delovanje encima topoizomeraze I. Gre za polsintezni analog naravnega alkaloida kamptotecina.
V glavnem se uporablja pri raku debelega črevesa; pogosto v kombinaciji z drugimi učinkovinami.
Sprva je prišel na trg na Japonskem. Leta 1994 mu je ameriški Urad za prehrano in zdravila dodelil dovoljenje za promet po pospešenem postopku.
Način delovanja
[uredi | uredi kodo]Po hidrolizi se irinotekan v organizmu aktivira – sama molekula irinotekana je torej predzdravilo; hidroliziran produkt 7-etil-10-hidroksikamptotecin (SN-38) deluje kot zaviralec topoizomeraze I, kar zavira podvojevanje in prepisovanje DNK. Po glukuronizaciji v jetrih se molekula inaktivira.
Neželeni učinki
[uredi | uredi kodo]Najznačilnejša neželena učinka terapije z irinotekanom sta huda driska in močno zaviranje delovanja imunskega sistema.