Občina Vrhnika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Vrhnika
Občina v Sloveniji
Grb Občine Vrhnika
Grb
Lega občine v Sloveniji[1]
Lega občine v Sloveniji[1]
45°58′N 14°18′E / 45.967°N 14.300°E / 45.967; 14.300Koordinati: 45°58′N 14°18′E / 45.967°N 14.300°E / 45.967; 14.300
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaosrednjeslovenska
Upravljanje
 • ŽupanDaniel Cukjati
Površina
 • Skupno115,6 km2
Prebivalstvo
 (1 julij 2020)[3] Uredi to na Wikipodatkih
 • Skupno17.655
 • Gostota150 preb./km2
 • Moški
8.914[2]
 • Ženske
8.741[2]

Občina Vrhnika je občina z okoli 17.500 prebivalci (2020) v osrednjem delu Slovenije s središčem na Vrhniki, ki ima malo več kot polovico prebivalstva občine, drugo največje naselje pa je bližnji Verd. Leži na zahodnem robu Ljubljanskega barja ter obronkih Pokojiške planote, s središčem ok. 20 km jugozahodno od Ljubljane ter zajema več predmestnih in podeželskih naselij. Občina Vrhnika je pobratena z italijansko občino Gonars. Leta 1848 in 1849, po marčni revoluciji, se je začelo širše ustanavljanje občin. Občina Vrhnika je bila leta 1854 uvrščena pod Okraj Vrhnika, v tem okraju pa so bili še Babna gora, Blatna Brezovica, Borovnica, Črni vrh, Horjul, Podlipa, Polhov Gradec, Preserje, Rakitna, Rovte, Setnik, Šentjošt, Vrhnika, Vrzdenec, Zaplana, Žibrše. Okraj Vrhnika je leta 1864 obsegal 8 občin. V knjigi Boža Grafenauerja je zapisanih naslednjih 7 občin: Borovnica, Črni vrh, Horjul, Polhov Gradec, Preserje, Šentjošt, Vrhnika. Število prebivalcev je bilo 16.691, torej povprečno 2086 prebivalcev na občino.

Po sprejetju Vidovdanske ustave je bilo na območju Slovenije 1073 občin. Vrhnika je obdržala status občine, ta občina pa je štela 6.073 prebivalcev. Občina Vrhnika je spadala pod Ljubljanski okraj. Do sedaj delujoči občinski odbori so bili razpuščeni, uvedena pa je bila funkcija gerenta ter prisednikov, ki so delovali kot sosvet. Glede na Uradni list Dravske banovine številka 24 iz leta 1930  je občina Vrhnika bila samostojna zdravstvena občina, ena izmed 13. v Dravski banovini. 31.3. 1931 je bil v Kraljevini Jugoslaviji opravljen popis prebivalstva. Občina Vrhnika je takrat imela 6.091 prebivalcev in je spadala pod okraj Ljubljana, ki je imel skupaj 41.381 prebivalcev. Občina Vrhnika se je leta povečala. Novo območje je obsegalo prejšnjo občino Vrhniko brez  katastrske občine Zažar in kraj Smrečje iz občine Šent Jošt. Krajevni leksikon dravske banovine iz leta 1937 navaja, da je imela Občina Vrhnika 5902 prebivalca, 1093 hiš, površina občine pa je znašala 9902 hektarja. 1. julija 1939 je bilo stanje v občini Vrhnika naslednje. Površina je znašala 92,29 kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa je bilo 5895. Vrhnika je še vedno spadala pod Okraj Ljubljana.

Od leta 1949 pa do 1951, so delovale na območju Slovenije oblasti. Območje občine Vrhnika je tako padlo pod upravo Ljubljanske oblasti. Leta 1952 pa so bile občine ponovno ustanovljene. Aprila je bil sprejet Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Občina Vrhnika je tako bila ponovno ustanovljena kot upravna enota in je spadala pod Okraj Ljubljana okolica. Leta 1955 je bil uveden komunalni sistem. Leta 1952 je občina Vrhnika imela 7798 prebivalcev.Sloveniji je bilo tako leta 1955 13 okrajev, znotraj njih pa 130 občin. Vrhnika je še vedno spadala pod Okraj Ljubljana, občina pa je imela 8700 prebivalcev.

Trenutno je občina Vrhnika del Osrednjeslovenske statistične regije. Njena površina znaša 116 kvadratnih kilometrov. Po podatkih iz leta 2018 je takrat občina Vrhnika imela 17.071 prebivalcev in je s tem bila 25. največja slovenska občina po številu prebivalcev. Njeni pretekli župani so bili mdr. Franc Kvaternik, dr. Marjan Rihar, Stojan Jakin (dvakrat), Daniel Cukjati.

Ožji deli občine[uredi | uredi kodo]

Občina Vrhnika je imela leta 1992 13 krajevnih skupnosti (enako število kot leta 1974) in sicer: Bevke, Blatna Brezovica, Borovnica (zdaj samostojna Občina Borovnica) Dragomer - Lukovica (zdaj del občine Log - Dragomer), Drenov Grič, Log pri Brezovici (zdaj del Občine Log - Dragomer) Podlipa, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Verd, Vrhnika, Zaplana.

Občina Vrhnika se zdaj notranje deli na 13 krajevnih skupnosti, in sicer na KS Bevke, Blatna Brezovica, Drenov grič-Lesno Brdo, Ligojna, Podlipa-Smrečje, Pokojišče-Padež-Zavrh, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Verd, Vrhnika-Breg, Vrhnika-Center, Vrhnika-Vas in Zaplana.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Drenov Grič, Jamnik, Jerinov Grič, Kurja vas, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Marinčev Grič, Mirke, Mizni Dol, Padež, Podlipa, Pokojišče, Prezid, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Strmica, Trčkov Grič, Velika Ligojna, Verd, Vrhnika, Zaplana, Zavrh pri Borovnici.

Šole[uredi | uredi kodo]

Turistične zanimivosti v občini[uredi | uredi kodo]

Naravne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Kulturne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Pogled čez Tržaško cesto na podružnično cerkev sv. Lenarta v Vrhniki

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Zemljevid na Geopedii
  2. ↑ 2,0 2,1 »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 29. aprila 2021.
  3. ↑ »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 18. aprila 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Občina Vrhnika.
Stub icon

Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Občina_Vrhnika&oldid=6133822«