Verd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Verd
središče Verda
Verd is located in Slovenija
Verd
Verd
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°57′11.32″N 14°18′0.16″E / 45.9531444°N 14.3000444°E / 45.9531444; 14.3000444Koordinati: 45°57′11.32″N 14°18′0.16″E / 45.9531444°N 14.3000444°E / 45.9531444; 14.3000444
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Osrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajina Notranjska
Občina Vrhnika
Površina
 • Skupno 8,56 km2
Nadmorska višina 294,9 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 1.930
 • Gostota 230 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1360 Vrhnika
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Verd - Vaško jedro
Lokacija Občina Vrhnika
RKD št. 11814 (opis enote)[2]

Verd je gručasto naselje v Občini Vrhnika, ki stoji na zahodnem obronku Ljubljanskega barja južno od Vrhnike. Nad vasjo se vzpenjata Javorča in Ljubljanski vrh (819 m n. m.), pod katerim se nahaja Retovje, skupina kraških izvirov Velike Ljubljanice v neposredni bližini vasi. Nad njo poteka tudi istoimenski viadukt, po katerem je speljan primorski krak avtoceste A1 na relaciji LjubljanaKoper, in železniška proga Ljubljana - Sežana d.m.[3][4]

Verd je sedež krajevne skupnosti, v katero spadata še Bistra in Mirke.[5] Sam Verd poleg osrednjega dela tvorijo še zaselki Pritiska in Podgora v smeri proti Bistri, Janezova vas na bregu Ljubljanice tik ob Vrhniki ter Gradar nad izviri Ljubije. Vaška cerkev je posvečena sv. Antonu Puščavniku, obkroža jo nekaj starih kmečkih domačij s kaščami.[3][4] Spomeniško je zaščitena Miklčeva kašča iz 17. stoletja, v kateri je sedaj urejena galerija.[6] Druga znamenitost je ajdovski zid, ki so ga zgradili stari Rimljani v 3. stoletju za obrambo ceste in sega od pobočja nad izviri Ljubije v dolžini 10 km do Zaplane.[3][4]

Na pobočjih Javorče nad železniško postajo Verd je velik kamnolom apnenca. V Verdu je nekoč obratovala tudi lesnopredelovalna tovarna Liko, ki pa je propadla. Leta 2014 je bil v eni od proizvodnih hal urejen plezalni center.[3][7]

Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]

Verd se v starih zapisih omenja leta 1260 in Werde, 1369 Werd, 1370 in dem Werd. Ime je nemškega izvora in temelji na sreddnjevisokem nemškem občnem imenu wert v pomenu 'otok, potok, višje ležeče suho mesto v močvirju ali ob njem', v starovisokinemščini se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo wired 'otok, polotok' kar je tvorba iz indoevropskega korena Hųer- v drugotnem pomenu 'zapirati. obdajati, obkrožati, varovati.'[8]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Miklčeva kašča iz 17. stoletja

Kraj je prvič omenjen v listini iz leta 1260. Cerkev sv. Antona Puščavnika je bila zgrajena v 15. stoletju in leta 1619 predelana v baročnem slogu. Kamnolom je nastal konec 19. stoletja, v njem so sprva pridobivali gradbeni material za obnovo Ljubljane, ki jo je leta 1895 poškodoval hud potres, kasneje pa apnenčast grušč za potrebe železnice.[4]

Med drugo svetovno vojno je bil Verd zaradi bližine železniške proge prizorišče več akcij NOB. V odmevni akciji junija 1942 so partizani osvobodili vlak z interniranci na poti v koncentracijsko taborišče Gonars in jih rešili 332.[4]

V Verdu sta se rodila slovenska slikarja Jožef Petkovšek in Matej Sternen.[3]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 11814". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 410. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Ivanič, Martin, ur. (2011). "Verd". Slovenika P–Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 1676–1677. COBISS 257461504. 
  5. ^ "Krajevne skupnosti". Občina Vrhnika. Pridobljeno dne 1.9.2017. 
  6. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9816". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  7. ^ "Plezalni center Verd". Radio 1. 27.2.2015. Pridobljeno dne 1.9.2017. 
  8. ^ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]