Verd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Verd
središče Verda
središče Verda
Verd se nahaja v Slovenija
Verd
Verd
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°57′11.32″N 14°18′0.16″E / 45.9531444°N 14.3000444°E / 45.9531444; 14.3000444Koordinati: 45°57′11.32″N 14°18′0.16″E / 45.9531444°N 14.3000444°E / 45.9531444; 14.3000444
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
ObčinaVrhnika
Površina
 • Skupno8,56 km2
Nadm. višina
294,9 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno1.954
 • Gostota230 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
1360 Vrhnika
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Verd - Vaško jedro
LegaObčina Vrhnika
RKD št.11814 (opis enote)[2]

Verd je gručasto naselje v Občini Vrhnika, ki stoji na zahodnem obronku Ljubljanskega barja južno od Vrhnike. Nad vasjo se vzpenjata Javorča in Ljubljanski vrh (819 m n. m.), pod katerim se nahaja Retovje, skupina kraških izvirov Velike Ljubljanice v neposredni bližini vasi. Nad njo poteka tudi istoimenski viadukt, po katerem je speljan primorski krak avtoceste A1 na relaciji LjubljanaKoper, in železniška proga Ljubljana - Sežana d.m.[3][4]

Verd je sedež krajevne skupnosti, v katero spadata še Bistra in Mirke. Verd je tudi največja krajevna skupnost v občini Vrhnika.[5] Sam Verd poleg osrednjega dela tvorijo še zaselki Pritiska in Podgora v smeri proti Bistri, Janezova vas na bregu Ljubljanice tik ob Vrhniki ter Gradar nad izviri Ljubije. Vaška cerkev je posvečena sv. Antonu Puščavniku, obkroža jo nekaj starih kmečkih domačij s kaščami.[3][4] Spomeniško je zaščitena Miklčeva kašča iz 17. stoletja, v kateri je sedaj urejena galerija.[6] Druga znamenitost je ajdovski zid, ki so ga zgradili stari Rimljani v 3. stoletju za obrambo ceste in sega od pobočja nad izviri Ljubije v dolžini 10 km do Zaplane.[3][4]

Na pobočjih Javorče nad železniško postajo Verd je velik kamnolom apnenca. V Verdu je nekoč obratovala tudi lesnopredelovalna tovarna Liko, ki pa je propadla. Leta 2014 je bil v eni od proizvodnih hal urejen plezalni center.[3][7]

Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]

Verd se v starih zapisih omenja leta 1260 in Werde, 1369 Werd, 1370 in dem Werd. Ime je nemškega izvora in temelji na srednjevisokem nemškem občnem imenu wert v pomenu 'otok, potok, višje ležeče suho mesto v močvirju ali ob njem', v starovisokinemščini se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo wired 'otok, polotok' kar je tvorba iz indoevropskega korena Hųer- v drugotnem pomenu 'zapirati. obdajati, obkrožati, varovati.'[8]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Miklčeva kašča iz 17. stoletja

Kraj je prvič omenjen v listini iz leta 1260. Cerkev sv. Antona Puščavnika je bila zgrajena v 15. stoletju in leta 1619 predelana v baročnem slogu. Kamnolom je nastal konec 19. stoletja, v njem so sprva pridobivali gradbeni material za obnovo Ljubljane, ki jo je leta 1895 poškodoval hud potres, kasneje pa apnenčast grušč za potrebe železnice.[4]

Med drugo svetovno vojno je bil Verd zaradi bližine železniške proge prizorišče več akcij NOB. V odmevni akciji junija 1942 so partizani osvobodili vlak z interniranci na poti v koncentracijsko taborišče Gonars in jih rešili 332.[4]

V Verdu sta se rodila slovenska slikarja Jožef Petkovšek in Matej Sternen.[3]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 11814". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 410. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Ivanič, Martin, ur. (2011). "Verd". Slovenika. P-Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 1676–1677. COBISS 257461504.
  5. "Krajevne skupnosti". Občina Vrhnika. Pridobljeno dne 1.9.2017.
  6. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9816". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  7. "Plezalni center Verd". Radio 1. 27.2.2015. Pridobljeno dne 1.9.2017.
  8. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]