Ljubljanski vrh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ljubljanski vrh
LjubljanskiVrh1.jpg
Ljubljanski vrh, pogled z razglednega stolpa na Planini nad Vrhniko
Višina: 819 m
Gorovje: Logaška planota, Menišija


Ljubljanski vrh je 819 m visok hrib, ki se nahaja južno od Vrhnike. Na njegovem vrhu se nahaja vojaški radar dolgega dosega zaradi česar je vrh hriba zaprt za javnost.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodovina hriba sega v antiko, ko je bilo pod njegovim vznožjem zgrajen rimski limes (Claustra Alpium Iuliarum), ki je barbarom iz vzhoda zapiral pot v rimski imperij oz. današnjo Italijo. Njegove ostanke je še danes mogoče videti v okolici Štampetovega mostu. Sredi devetnajstega stoletja so okoli severnega pobočja hriba zgradili južno železnico Dunaj – Maribor – Ljubljana – Trst. Železnica je pobočje hriba zapustila z znamenitim Štampetovim mostom, ki je bil manjša različica Borovniškega viadukta. Po prvi svetovni vojni in nastanku rapalske meje je kraljeva jugoslovanska vojska v okolici hriba in pod njegovim zahodnim vznožjem postavila številne ovire in bunkerje (Rupnikova linija), ki bi morebitnemu napadalcu iz zahoda zapirale pot v Vrhniko in naprej v ljubljansko kotlino. Bunkerje je še danes mogoče videti, nahajajo so med pobočjem Ljubljanskega vrha in avtocesto. Čeprav sam vrh ni bil utrjen z bunkerji je predstavljal odlično topniško opazovalnico saj je pogled iz hriba segal daleč za jugoslovansko – italijansko mejo, ki je bila takrat pri Logatcu. Med drugo svetovno vojno bunkerji zgrajeni pod hribom niso odigrali nobene vloge saj jih je jugoslovanska vojska zapustila brez boja. Je pa med vojno pomembno vlogo igral Štampetov most, ki je bil del strateško pomembne proge Maribor – Ljubljana -Trst, in je bil zaradi tega glavna tarča partizanov, ki so ga do konca vojne porušila kar trikrat. Leta 1972 je bila v dolini med Ljubljanskim vrhom in Raskovcem zgrajena avtocesta Ljubljana - Postojna.

Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je JLA, zaradi izredno dobre geografske lege in bližine vojašnice na Vrhniki in Logatcu, na vrhu hriba postavila radarski položaj, ki je zagotavljal radarsko sliko protiletalskim enotam v Slovenije. Od takrat naprej je vrh hriba zaprt za javnost. Do leta 1991 je na hribu deloval Marconijev radar S-600 dolgega dosega. Med osamosvojitveno vojno je TO poizkušala radarski položaj zasesti tako, da je z minometnim obstreljevanjem iz bližnjega Tolstega vrha, poizkušala posadko objekta prisiliti k vdaji. Obstreljevanje ni imelo nobenega učinka, tako da je objekt ostal v rokah JLA vse do njenega umika. Ta je oktobra 1991 objekt zapustila v slabem stanju. Po odhodu JLA se je TO odločila da bo objekt še naprej uporabljala zato ga je obnovila, od leta 1992 do 2011 je na njem deloval radar dolgega dosega AN/TPS-70 podjetja Westinghouse. Zaradi dotrajanosti radarska sistema se je Slovenska vojska odločila, da stari radar leta 2011 nadomesti z novim GM-403 (Ground Master) podjetja Thales Raytheon Sytems (TRS), ki ima doseg 450 km.

Poti[uredi | uredi kodo]

Na Ljubljanskega vrh ne vodi nobena označena pot, kljub temu pa obstajajo gozdne ceste in poti, ki omogočajo vzpon do varovanega območja. Vzpon na sam vrh ni mogoč saj se ta nahaja na vojaškem območju, ki je ograjeno in varovano.

Poti:

  • Verd – Ljubljanski vrh (po cesti, enostavna pot)
  • Borovnica – Pokojišče – Ljubljanski vrh (po cesti, enostavna pot)
  • Štampetov most – Velika Drnovica – Ljubljanski vrh (gozdna pot, zahtevna pot)
  • Logatec – Planinsko zavetišče Dolgi Tali – Ljubljanski vrh (gozdna cesta, zahtevna pot)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]