France Kunstelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
France Kunstelj
Rojstvo 22. november 1914
Vrhnika  *
Smrt ?. junij 1945
Teharje  *
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic duhovnik  *
Poznan po književnik

France Kunstelj, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dramatik in urednik, * 22. november 1914, Vrhnika, † ? junij 1945, Teharje.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Kunstelj, ki je od leta 1935 v Ljubljani študiral teologijo je bil 1941 posvečen v duhovnika. Do srede leta 1942 je bil kaplan na Mirni, nato pa se je umaknil v Ljubljano. Po škofovem naročilu je leta 1943 odpotoval v Rim v karitativni akciji, nato je obiskal koncentracijsko tabirpšče v Padovi. Po vrnitvi je bil 1943 imenovan za kurata za postojanko Mirneske doline, dejansko pa je že od začetka in nato tudi po uradnem imenovanju leta 1944 služil v domobranski postojanki v Rovtah. Maja 1945 je odšel v begunstvo, bil vrnjen iz Vetrinja in skupaj z drugimi zaprt v taborišču Teharje. Tam so ga po spoznanju, da je duhovnik posebej mučili, ker je drugim delil odvezo. Glede na podatke je bil verjetno med tistimi, ki so jih umorili v samem taborišču.

Literarno delo[uredi | uredi kodo]

Kunstelj je pričel prva prozna dela objavljati v reviji Domače vaje, nato kot bogoslovec v zborniku Mlada setev, katerega je od leta 1937 do 1941 tudi urejal. Istočasno je svojo kratko prozo objavljal tudi v katoliških revijah, zlasti v Mladiki, Vigredi in Domu in svetu.

Snov za dela je zajemal iz vrhniškega okolja, v črticah in novelah je slikal ljudsko revščino, socialno krivičnost in žvljensko razvratnost. V delih z religioznimi motivi pa se pojavljajo etična razmišljanja.

Leta 1945 je imel za tisk pripravljeno prozno zbirko, ki pa zaradi njegovega odhoda v begunstvo ni izšla; šele 1975 je Tine Debeljak v Buenos Airesu izdal njegovo antologijo z naslovom Butara.

Kunstelj je pisl tudi gledališka dela. Za amaterska gledališča je napisal več dramskih del; tridejanka Za velikim vzorom je bila objavljena v 1972 v Buenos Airesu.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992
  • Teharje so tlakovane z našo krvjo, Matjaž Klepec, Buenos Aires, 1973
  • Trilogija, Zal. za alternativno teorijo, Maribor, 1990
  • Jutro pozabljenih, France Pibernik, Celje, 1991
  • Palme mučeništva, Mohorjeva družba, Celje, 1994

Glej tudi[uredi | uredi kodo]